Pazi se, če ti gredo stvari na roko in je sploh vse v redu, lepo in prav.
Živel sem lagodno, obdan z udobjem in brez vsakršnih obveznosti. Poležaval sem in gledal skozi okno, listal lepe tuje revije, po slamici srebal pisane osvežilne pijače. Tu in tam sem se potikal po svetu, zlasti po okoliških četrtih, pa tudi doma mi ni nič manjkalo.
Doma sem imel tudi eno pičko. Čedna zadeva, nisem se pritoževal. Kadar mi njena družba ni bila pogodu, sem jo zaprl v sobo. Za fukarijo je bila izvrstna, pa tudi postorila je to in ono. Sicer pa mi je starejša gospa enkrat tedensko pospravila hišo, pička je bila bolj za okras. Za okras sem imel tudi pohištvo, ki sem ga prav tedaj v veliki meri zamenjal in tudi sicer izpopolnil. Pička mi je pomagala z nasveti, ki so bili bolj slabi. Vse je bilo skratka čisto v redu, znotraj mogočega pač.
Ravno sem fukal s svojo pičko in s tem testiral posamezne kose pohištva, ko se je pridušeno oglasil hišni zvonec. Ker sem fukal pravzaprav že ves dan in mi je bilo čisto dovolj in preveč, sem se odpravil in odprl. Bil je moj prijatelj, ime zamolčim. Lenobno se je prikotalil za mano v dnevno sobo in mimogrede z očesom ošinil golo in razgreto pičko. "Le prikavsni, tovariš," sem ga pozval; nekaj se je branil in izgovarjal, češ da je tistega dne že petkrat ali desetkrat masturbiral, potem pa je le odvrgel spodnja oblačila in jel nekolikanj nategovati mojo pičko. Opazoval sem početje in medtem mešal pijačo. Potem sva s prijateljem sproščeno popivala, popevala, prigrizovala in ogledovala trakove s filmi. Niti se ni dolgo zadržal. Pred odhodom je še malo pojebnil pičko, ki sem jo za to priložnost spustil iz sobe. S še pordelim udom se je skobacal v hlače in v taksi ter mi pomahal za slovo.
Kje je že to, prekleto. Sčasoma so stvari začele iti narobe. Prijatelj je začel nekam pogosteje prihajati, kar pa me ni motilo. Sicer mu ne bi odpiral vrat svojega doma. Kaj kmalu sem dognal, da prihaja pretežno zaradi moje pičke. Z veseljem sem ju opazoval pri vragolijah, pa tudi potem, ponoči, zjutraj ali kadar je prijatelj že odšel, je bila pička kot nova in vsa razbrzdana. Za protiuslugo sem jo pred vsakim njegovim obiskom razčeperil in sploh ogrel. Ko pa je prijatelj jel prihajati z že prav žarečimi očmi in neutajljivo izboklino na hlačah, sem mu pičko podaril. Še isti dan je pripravila svoje številne kovčke, za slovo sem jo še nekajkrat nategnil, potem sta se s prijateljem odpeljala.
Do tu je bilo seveda vse v redu. Vendar se je prijatelj kaj hitro nehal oglašati. Samo enkrat pravzaprav je še prišel, malo mencal in se po pol ure odpravil. Torej sem obiskal jaz njega. Pička je bila vsa razcvetena, prikavsnil sem, prijatelj pa me je nekam mrko gledal. Ni mi napolnil že izpraznjenega kozarca, ni ponudil prigrizka ali čaja. Ni me povabil, naj se ponovno oglasim. Nisem se.
En prijatelj gor ali dol, mi je bilo jasno. Tudi fuka nisem pogrešal. Pač pa sem se sčasoma vse češče spominjal pičke. Navsezadnje bi si lahko priskrbel novo, ampak kot da to ne bi več bilo to. Kot izreden poznavalec njenega privlačnega telesa sem si jo lahko podrobno predstavljal pri najraznovrstnejših početjih s prijateljem. Sprva je bila to prav prijetna spremljava pri onaniji, sčasoma pa je postalo nekam neprijetno. Kot bi me nekako čudno stiskalo v prsih, mogoče pri srcu, kaj vem. Nehal sem si jo predstavljati, kolikor je bilo to mogoče, in nehal sem onanirati. On pa jo je fukal, prasec.
Namesto da bi jo s časom pozabil, kot sem že marsikoga, je postajalo vedno huje in šel sem tako daleč, da sem ji nekajkrat telefoniral. Slušalko je vselej dvignil nekdanji prijatelj, kot zakleto. Potem sem lepega dne vedel, da tistega človeka ni doma, in sem se odločil za obisk. Nihče mi ni odprl. Ne bom trdil, da je bila pička doma. Zverinsko sem se napil. Tri dni in tri noči sem pil. Potem sem malo spal in potem sem naprej pil. Vse do danes nisem nehal, vsa ta leta. Preskusil sem tudi ostale opoje. Klatil sem se po blokih v soseski in pofukal vse sosede, ne glede na leta. Ženske sem vselej znal pridobiti na svojo stran, se pravi na svoj organ. Potem sem se z žiletko klal kot prašiča. Ker je zelo bolelo, se sicer nisem ravno ubil, ampak krvavi sta bili obe nadstropji, klet in vse drugo. Potem sem se še bolj napil, zbolel, pobegnil iz bolnišnice in se napil. Razbijal sem izložbe, prevračal smetnjake in se pretepal z muslimani. Dvakrat so me z nožem. Dvakrat sem bil zaprt. V premorih sem pofukal vse ženske v mestu. Nekdanji prijatelj me ni nikoli poklical k sebi, da bi kaj spil in malo prikavsnil. Crknil bo, prasec, sem renčal, nikomur ne uide. Ker jaz še nisem uspel poginiti, sem z njenim imenom na ustnah in s flašo v roki začel pisati knjige. Sprva z njimi nisem silil med ljudi, pozneje pa me je v neprištevnosti zaneslo in sem izdal nekaj romanov. Morda ste katerega prebrali, sicer pa me ne briga. Sporočilo mojega opusa je: DRAGA PIČKA, VRNI SE, VRNI SE K MENI. PIČKA, JAZ TE LJUBIM.
Smrt telefonskemu oglaševanju.