V državi, ki ima že tako malo prebivalstva, od katerih je še manj gejev in lezbijk, od katerih je še manj takih, ki so se odločili živeti življenje v skladu s svojo spolno usmerjenostjo, in od katerih je le nek del zainteresiran za resnejšo zvezo, so "mednarodne" zveze kar nekakšna nujnost. Obstaja precej takšnih parov, večinoma so to zveze med državljan(kam)i Slovenije in državljan(kam)i Hrvaške, nekateri slovenski državljani in državljanke pa so si partnerja ali partnerko našli tudi v kakšni bolj oddaljeni državi.
Problem se pojavi, ko se par odloči za skupno življenje. Slovenija je ena od držav z najbolj restriktivno imigracijsko politiko v Evropi tujec, ki hoče pridobiti stalno dovoljenje za bivanje, mora na primer kar 8 let pred vlogo prošnje živeti v Sloveniji. Tudi za dovoljenje za začasno prebivanje bo moral premagati kup težav "najenostavnejši" način je ta, da si na Zavodu za zaposlovanje najde kakšno slabo plačano garaško delo, s katerim se ne bi ukvarjal noben/a državljan/ka Slovenije. Pogosto tudi to ni enostavno in zveze in poznanstva so lahko zelo koristna, če ne celo nujna.
Začasno dovoljenje za bivanje običajno velja eno leto, potem pa je treba proceduro ponoviti. Le malokateri človek je pripravljen vsako leto obletavati birokrate in se iti živčno vojno (da denarja, ki ga pokasira država za takse in notarji za svoje usluge niti ne omenjam), kajti vedno obstaja možnost, da mu dovoljenja za bivanje ne bodo podaljšali. Tovrstne stresne situacije gotovo nimajo pozitivnega vpliva na partnersko zvezo.
Ker je sklenitev zakonske zveze edini način, da tujec brez večjih težav in vsakoletnih stresov pri podaljševanju dovoljenja za bivanje živi v Sloveniji ali pod milejšimi pogoji dobi slovensko državljanstvo, niso redki "mednarodni" gejevski in lezbični pari, ki o poroki razmišljajo. Vendar tudi to ni enostavno nihče pač nima interesa, da bi se poročil kar-z-nekom. Predpogoj za sklenitev zakonske zveze izključno zaradi koristi, ki jih le-ta prinaša, je gotovo veliko medsebojno zaupanje vpletenih strani. Te se morajo dogovoriti vsaj to, kako bodo delile "skupno premoženje", ki je bilo "ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze". Dodaten problem se lahko pojavi pri razpadu prave (gejevske ali lezbične) zveze.
Nekaj vprašanj v zvezi z možnostjo imigracije partnerjev gejev ali lezbijk, ki nimajo slovenskega državljanstva, v RS, smo postavili Ministrstvu za notranje zadeve RS in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS.
MNZ v uvodu cinično ugotavlja, da niti istospolna usmerjenost niti življenska skupnost z istospolnim partnerjem nista oviri za pridobitev dovoljenja za bivanje ali za naturalizacijo, če so izpolnjeni drugi (sizifovski) pogoji (zakonska zveza z državljanom RS, šolanje, specializacija, zaposlitev, zdravljenje, opravljanje kakšne poklicne dejavnosti, nepremično premoženje na območju države, uživanje pravice, ki izvira iz dela v državi).
MNZ pojasnjuje, da so do olajšav pri izdaji dovoljenj za bivanje ali naturalizaciji upravičene le osebe, ki so poročene z državljani RS. Tako tudi osebe, ki živijo v raznospolnih izvenzakonskih skupnostih, niso upravičene do olajšav.
Na naše vprašanje, če je MNZ kdaj obravnavalo prošnjo za dovoljenje za bivanje, ki bi bila utemeljena zgolj z obstojem istospolne življenjske skupnosti, MNZ odgovarja, da ne, in dodaja, da bi bila takšna prošnja zavrnjena, ker osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti (raznospolni ali istospolni) niso upravičene do enakih olajšav kot poročene osebe.
Na naše vprašanje, kakšne sankcije lahko doletijo udeležence v "fiktivnih" porokah (torej porokah, katerih edini namen je pridobitev določene koristi, v našem primeru državljanstva ali dovoljenja za bivanje), MNZ ni odgovorilo, saj ni pristojno za tolmačenje določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno, pa nas ni počastilo z odgovorom. V Kazenskem zakoniku RS pa nisem našel nikakršnih kazenskih sankcij za tovrstne primere.
Neučakani torej lahko brez večjih strahov poskusijo urediti svoje življenje s poroko (kakšno poročilo o izkušnjah s poroko bi bilo gotovo zanimivo tudi za bralke in bralce Revolverja). Manj neučakani pa lahko počakajo na zakon o registriranih partnerstvih, ki nam ga obljubljajo že celo večnost in katerega zadnje čase mečka delovna skupina za pripravo prav tega zakona pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot zanimivost lahko povem še to, da prvi osnutek zakona, ki ga je pripravil Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo pri Pravni fakulteti v Mariboru, "registriranim" gejevskim in lezbičnim parom ni nameraval dati enakih imigracijskih pravic kot poročenim parom. K sreči ga je delovna skupina že zavrnila in končal bo na smetišču, kamor tudi zaradi že omenjenega spada.
Aleš Pečnik
|
1 | 2 | Imigracijski zakoni drugih držav |
