Pustovanje v Ljubljani
v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja

|  vsebina  |  o knjigi  |  pogoji uporabe  |

Špela Kučan: Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Ljubljana 2005, Viharnik.
112 str., prek 125 črno-belih in barvnih fotografij, trda vezava, 24 x 16 cm, ISBN 961-6057-47-2.

Avtorica besedila in izbora slikovnega gradiva: Špela Kučan, etnologinja in kulturna antropologinja.
Ilustracija na platnici: Ciril Horjak, oblikovanje: Nena Gabrovec.

Creative Commons LicensePrenesi besedilo knjige Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletjaBesedilo knjige (PDF 2,7 Mb) je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav verzija 2.5.

Za večino slikovnega gradiva avtorica (še) ni pridobila ustreznih pravic (dovoljenj) za objavo na internetu, zato so v PDF dokumentu, ki sicer ohranja obliko knjižne izdaje, to gradivo zamenjali prazni okvirji. Ohranjeni pa so v tem dokumentu prispevki iz tedanjega dnevnega časopisja, ki so sestavni del besedila in so ključni za razumevanje knjige. Prav tako so v dokumentu ohranjena tista slikovna gradiva, za katerih objavo na tem mestu obstaja ustno dovoljenje njihovih imetnikov.

Vsebina

  • Janez Bogataj: Pogled v pustno dediščino Ljubljane in izzivi za prihodnost
  • Predgovor
  • PUSTOVANJE V LJUBLJANI
  • PREDPUST IN PUSTNI DNEVI
  • Elitni in drugi plesi v predpustu
  • Predpustne veselice in zabave s plesom
  • Lovski in Planinski ples
  • Ples v slovanskih narodnih nošah
  • MAŠKARADE
  • Maske
  • Skrivanje za masko, satira in aktualnost
  • Otroške maškarade
  • Dijaška maškarada
  • Črno-bela reduta
  • Sokolske maškarade
  • Maškarade športnih klubov
  • Maškarade kulturnih društev
  • PEPELNIČNA SREDA
  • Pokopavanje Pusta
  • Slanikova pojedina
  • PUSTNE PRIREDITVE KOT DELO IN ZASLUŽEK
  • Delo in zaslužek
  • Ljubljanski pustni korzo 1939
  • Sklepne misli
  • Literatura in viri
  • Iz spremne besede

    Raziskava je dopolnjeno besedilo seminarske naloge avtorice iz časa študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter pomeni prvo in najbolj celovito predstavitev nekdanjega dogajanja v glavnem mestu Republike Slovenije v pustnem času. Pred njo namreč nismo imeli na voljo kaj več kot le nekaj navedb v znamenitem delu Nika Kureta Praznično leto Slovencev, v katerem je opozoril tudi na nekatere posebnosti pustnega dogajanja (npr. pustno dogajanje v redutni hiši, pustni karusel, odnosi mestnih oblasti do pustnih norčij na mestnih ulicah). Nekaterih sestavin pustnega dogajanja, zlasti še pustnih plesov, sta se dotaknila tudi Damjan Ovsec in Miha Pavšek. Drugi predvsem društvenih sokolskih maškarad v Narodnem domu. Prav tako sta, sicer že po seminarski nalogi Kučanove, raziskali prireditveno, poleg vsega drugega tudi pustno dogajanje v Grand hotelu Union Maša Bizovičar in Barbara Šega. Del te raziskave je objavljen v zborniku O pustu, maskah in maskiranju, ki ga je leta 2003 izdal Znanstveno-raziskovalni center SAZU v Ljubljani. [...]

    Pripoved Špele Kučan o Ljubljani v pustnem času razkriva najrazličnejše oblike veseljačenja in maskiranja Ljubljančanov v raznih obdobjih zgodovinskega razvoja in v raznih družbenih okoljih. Knjiga ni le pogled v dediščino tega dogajanja, ampak je tudi velik izziv sodobni Ljubljani, ki je prav v pustnem, kaj šele v celotnem karnevalskem obdobju, kar nekoliko zaspala ali pa se včasih zaletavo in z veliko amaterizma loteva ponavljanja zgodovinskih modelov, ki so imeli svojo »logiko« v konkretnih časih in družbenih dogajanjih. Taka občasna »gledališča zgodovine« so zato lahko le sredstva za umetno ustvarjanje novih malomeščanskih elit in motivi za rumeni tisk.

    Seveda pa je knjiga Špele Kučan več kot koristno in uporabno vodilo za graditev nove pustne podobe Ljubljane, s sodobno in ustvarjalno vsebino, ki pa lahko izvira tudi iz poznanih dediščinskih modelov. Zato lahko to knjigo prebiramo kot temeljit pogled v dediščino pustnega dogajanja v Ljubljani in tudi kot izziv in razmišljanje o novih, sodobnih vsebinah. To drugo je lahko le naloga in delo za strokovnjake, ne pa rezultat bifejskih prebliskov. [...]

    Prof. dr. Janez Bogataj
    Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
    Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

    Pogoji uporabe dela

    Ta licenca (ali dovoljenje) uporabnici/uporabniku dovoljuje reproduciranje, razširjanje in priobčitev javnosti izvirnega avtorskega dela brez predelav, pod pogojem da gre za nepridobitno uporabo in da se pri tem navaja izvorno avtorstvo. Za morebitne predelave tega dela in vse druge rabe mora uporabnica/uporabnik prej pridobiti dovoljenje avtorice, ki je dosegljiva na spela /afna/ ljudmila.org.

    Več o projektu Creative Commons (CC) in CC licenciranju avtorskih del na: http://creativecommons.org in http://creativecommons.si.

    Objava na internetu brez slikovnega gradiva je del dogovora z založnikom knjige, založbo Viharnik d.o.o., Ljubljana. Ta se za popolno objavo tiskane izdaje v elektronski obliki žal ni odločila iz bojazni, da bi to zmanjšalo prodajo. Izkušnje drugih besedil pod CC licenco sicer kažejo nasprotno, tako tudi knjiga Free Culture Lawrencea Lessiga, profesorja prava, poznavalca problematike avtorskega prava in začetnika ideje Creative Commons.

    Tiskana oblika je na voljo na naslovu založbe:
    Viharnik d.o.o., Rozmanova 6, 1000 Ljubljana, viharnik.doo@siol.net
    Reproduciranje tiskane oblike tega dela ni dovoljeno brez njihovega dovoljenja.

    Odzivi medijev

    Spletno Delo (11. 10. 2005)