Kurijeva dela so svojevrstna kritika potrošniške druzbe, ki jim ne manjka tudi humorja. Podobno lahko ugotavljamo tudi za njegovo 'vonjivo instalacijo' z naslovom Tišina, prosim. Gledamo!, ki jo je leta 2001 izredno uspešno postavil v Galeriji Kapelica in v njej raziskoval razmerje med statično podobo klasičnega slikarskega motiva tihožitja, minimalnimi premiki v kompoziciji v toku časa in ustreznimi vonjavami.2

His works, which do not lack humour, are a kind of a critique of consumer society. The same can be claimed for his 'installation of smell' entitled Silence, please. We are Watch-ing!, skillfully presented in 2001.
He explored the relationship between static image of classical still life, minimal shifts in composition in time and corresponding scents. 2