Slovenski klasiki v stripu

Slikovna knjiga Slovenski klasiki v stripu je obsežen zbir kratkih, enostranskih, večinoma satiričnih stripovskih upodobitev, ki so jih številni slovenski stripovski ustvarjalci posvetili našim nacionalnim umetnostnim veličinam, njih poglavitnim in občepoznanim umetniškim delom, kot tudi nekaterim svojstvenim pojavom znotraj slovenske kulture vobče.

Projekt Slovenski klasiki je potekal v več ustvarjalnih sunkih (prvi od njih se je zgodil že leta 1992), zaključuje pa se s pričujočo knjigo. Zanjo sta moči združila tednik Mladina in stripovska revija Stripburger.

Poleg klasikov slovenske literature in kulture nasploh, pa zbornik predstavlja tudi prerez slovenske stripovske ustvarjalnosti (66 avtorjev). Oziroma, tako Lavrič: “Skupaj smo napaberkovali vse, kar se jih pri nas s stripom bavi, če pa smo katerega po nemarnem izpustili, naj preveč ne zameri. Malodane vsi vabljeni so se dobrodušno odzvali pozivu in prispevali svoj delež, dva ali trije, ki si nikakor niso mogli odtrgati potrebnega časa, pa se zdaj gotovo že gorko kesajo. Nabrala se je navsezadnje v dobrem letu dni še slaba stotnija novih prispevkov zapovrh onih starejših, vsega vkup reci in piši okroglih dve sto naslovov, silna množina za domače prilike, od avtorjev vseh generacij, šol, stilov in zmožnosti.

trda vezava, 192 str., A4 format, 2009; 1. ponatis: sept. 2011
 
Tomaz Lavric: Premiki Tomaz Lavric: Zgodba o bogu
Tomaž Lavrič: Premiki
Tomaž Lavrič: Zgodba o bogu
JK: Zvitorepec & co.
Marko Kociper: 300 kosmatih
JK: Zvitorepec & co. Marko Kociper: 300 kosmatih
B. Gorncn & Matej de Cecco: Kavboj
                Pipec, Rdeca pesa in najmenina Andrej Stular: Ta razvratni Curi Muri
B. Gorenc & Matej de Cecco: Kavboj Pipec, Rdeca pesa in najmenina
Andrej Štular: Ta razvratni Čuri Muri

“Monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv globinski prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvišenejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halštatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostnimi zvrstmi, stripa.

Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile.”

Lovro Matič, Mladina

O