Prigode - gostovanje v Franciji in Belgiji

Pisala se je jesen leta 1995, ko smo se nekega cetrtka, ko je ze padel mrak, poslovili, nalozili kovcke v avtobus in krenili novim dogodivscinam naproti. Pot nas je peljala cez Avstrijo in Nemcijo. Ta del poti smo prepeljali ponoci. Ob tem delu dneva je navadno tako cas za pocitek, ki bi bil se popolnejsi, ce ga ne bi zmotili avstrijski mejni organi. O tem, kar jim je slo v nos raje ne bi pisal, da nas ne bo se kdo obtozil tihotapstva. Kaj moram, ko pa si darila vsak predstavlja po svoje. Nas prvi cilj je bila Belgija, kjer smo imeli dva nastopa pri tamkajsnjih Slovencih. Po nastopu napetost vedno popusti, se toliko lazje gre, ce sledi veselica. Vsak sam ve, kako tezko je po veselici zjutraj vstati. Nam ni slo prav nic bolje, zato se ni treba cuditi, da smo kosilo v Parizu posteno zamudili. Ni vam treba razlagati niti navdusenja kuharic, ki so nas cakale dve debeli uri. Kasneje je slo vse kot po maslu, saj nam drugega tako preostalo ni. Lahko si predstavljate poglede mimoidocih, ko so skozi okna avtobusa zagledali mladenice v spodnjem perilu, ki so se trudili v najkrajsem casu navleci nase koncertne obleke. Naslednje dopoldne je bilo bolj kratko, a vseeno dovolj dolgo, da smo posneli se nekaj fotografij. Tale z opero je se kar uspela, pri tisti z Aiflovim stolpom v ozadju pa je vedno potreben komentar, da postane nepoucenemu gledalcu jasno, kaj je tisti meglen dimnik v ozadju.