Prigode - tretji pomladanski tek

Zopet smo se poskusili v teku. Začelo se je v soboto 10.5. ob 9.00 zjutraj, oziroma bi se začelo, če nekdo ne bi zamudil. Poleg dobre psihične in fizične pripravljenosti se je za tek potrebno pošteno ogreti, za kar nekateri potrebujejo odločno več časa kot drugi.

Na cilju nas je prestregel športni novinar Aleš, čigar neposredno zbrane komentarje in vtise udeležencev objavljam v nadaljevanju:

Janez Kotar
Na cilj je pritekel prvi z rekordnim časom 1.48 (ena ura in oseminštirideset minut), ter povedal nekaj misli: »Vesel sem, da sem na vrhu, nič pa ne bi škodovalo če bi imel rezervno koleno«

Gregor Omahen
Po odličnem finish-u je pritekel kot drugouvrščeni z časom 1.50, kar je še vedno bolje od starega rekorda proge. Na cilju v valu navdušenja ni bil pripravljen dati izjave.

Matjaž Klančar
Po moje največje presenečenje teka si je z zelo dobrim rezultatom 1.53 pritekel odlično tretje mesto, na cilju pa je še ves zasopel zmedeno izjavil: »Grega me je prehitel, ... čeprav je bila to tekma med nami (brez Janeza) sem vesel, da sem drugi ???«

Rok Šteblaj
Z enominutnim zaostankom za Matjažem je zasedel četrto mesto in dosegel zelo lep rezultat 1.54. Vsekakor bo moral popraviti svoj odnos do javnosti, s katero ni bil pripravljen deliti občutkov ob prihodu na cilj.

Andrej Kotar
Za progo dolgo dvajset kilometrov je porabil natančno 2.00 (dve) uri, ter dosegel peto mesto, na cilju pa je izjavil: »Lepo je, da vikend še stoji na istem mestu, da se ni premaknil še dlje ...!«

Marjan Marolt
Tudi Marjan je za pot porabil točno dve uri, tako da sta z Andrejem prispela skoraj istočasno in samo fotofinish bi lahko razločil kdo je bil peti in kdo šesti. Naprava se nam je na poti pokvarila, tako da si oba delita mesti. Na cilju je ves utrujen v svojem značilnem zgovornem slogu dejal: »Ti bom že dal izjavo ko bo čas za to!« Na moja nenehna prigovarjanja pa je na koncu le dejal: »Heroj sem zato, ker sem prečkal podrta drevesa.«

Nobene stvari se ne lotimo le delno, zato smo imeli kot pravi tekači tudi svoje spremstvo. Če objektivno ocenim njihovo delo, moram reči, da so na položnem delu poti uspešno opravili svojo nalogo, kar pa ne morem trditi za klanec. Zaradi dela na cesti, so morali obrati obvozno pot z vsemi neznanimi razpotji, zato so naše suhe obleke prišle na cilj šele pol ure za nami Takrat so bile že naše preznojene skoraj suhe.

Dolgotrajen tek je naporen in zahteva svoj del energije. Da ne bi shirali je bilo potrebno primanjkljaj nadomestiti in Marjan ter Matjaž sta se hitro lotila del okoli ražnja. Nič ni lepšega kot postrežen izdaten obrok po napornem delu. Teknil je tudi tistim, ki so se pripeljali z avtom.

Po napornem teku in še napornejšem kosilu se vedno prileže pošten dremež. Nekateri to sicer razlagajo kot pretirano utrujenost, a sam mislim, da ni nič lepšega kot popoldanski počitek.

Naj bo na koncu še en utrinek iz narave. Fotografija namreč prikazuje pogled od vikenda na Samotorico, to je v smeri povratka v Ljubljano. Zvečer se je ozračje umirilo in skozi oblake je posijalo sonce, kot bi nam hotelo reči, naj ostanemo še kakšen dan. A kaj ko smo vedno razpeti med toliko obveznostmi. Lahko vam le zatrdim, da na ples tisti večer ni odšel nihče od nas, saj smo bili še nekaj dni pri hoji podobni junakom ameriških westernov.

Vidimo se zopet v naslednji vojni, ko nas bo po napovedih manjkajočih na polju še več borcev.