Arhiv

29. 12. 2010 so luč sveta ugledali

Veselo, decembru primerno, vam bomo v sredo, 29. decembra 2010, ob 18h v klubu Sot 24, 5 (AKC Metelkova mesto, Ljubljana) predstavili zbornik Škratova filmska mala šola 2010: Revščina in socialna izključenost skozi filmski medij, ki je nastajal skozi letošnja škratovsko-filmska druženja. Seveda pa to še ni vse! Poleg zbornika, v katerem boste našli besedila Katje Čičigoj, Barbare Drole, Andreja Tomažina, Matica Majcna, Tjaše Pureber, Dareta Pejića, Eve Podobnik, Gorana Kompoša, Mojce Kambič in Nine Cvar (vsa so nastala na delavnici pisanja o filmu) vam bomo pokazali še kratek dokumentarni film Izrezi praznine, ki je luč svojih izrezov doživel na kolektivnih praktičnih delavnicah Škratove filmske male šole 2010.

S filmsko obarvanimi takti DJ-jev, ki slišita na imeni Heidi Prospect in Slaughterdick, bomo v nadaljevanju večera pritajili uvodne, nekoliko bolj formalne besede ter se prepustili gruvi kovanju načrtov za nov cikel Škratove filmske male šole 2011!

Se vidimo v sredo,

Ekipa Škratove filmske male šole 2010.


Sklepna dejanja kolektivnih praktičnih delavnic

Jesensko-zimski cikel smo odprli z nadaljnjim delom na terenu; na sedmi in osmi delavnici smo nadaljevali s produkcijo, po koncu vsakega snemanja pa je sledil pregled posnetega materiala in s tem priprava na postprodukcijo. Hkrati je del ekipe pripravljal besedilo ua t.i. diskurzivno komponento filma.

Na našem devetem srečanju smo posneti material začeli montirati… Sledilo je dodajanje naslovov, podnapisov, izbrane glasbe.

Nastali so Izrezi praznine.

Predavanje: Barbara Drole: Enakost in razredni boj pri Jean-Lucu Godardu

30. 11. 2010, ob 18.30 v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Renome Jean-Luca Godarda najverjetneje presega neskončno gomilo knjig ter znanstvenih in poljudnih analiz njegovih filmov, življenja in ustvarjanja. Te dni bo eden ključnih predstavnikov francoskega novega vala dopolnil okroglih 80 let, kar bo vsekakor spodbudilo porast projekcij in analiz njegovega opusa. Na tokratni Škratovi filmski mali šoli se bomo prepustili temu toku, vendar ne v kakšni nostalgično-kultivirani maniri, temveč na način, ki bo zvest Godardovemu projektu in naporu. Sprehodili se bomo skozi nekaj interpretacij njegovih zgodnejših izjemno političnih filmov ter na podlagi njihovih soočanj skušali nakazati nekatere smernice za ne/razumevanje in umestitev njegovega projekta - Film Socialisme.

Literatura:

Althusser, Louis. 1962. Contradiction and Overdetermination. Dostopno na: http://www.marxists.org/reference/archive/althusser/1962/overdetermination.htm

MacCabe, Colin. 1980. Godard: Images, Sounds, Politics. London: Macmillan.

Marx, Karl. 1961. Kapital. Kritika politične ekonomije. Prva knjiga. 167-200. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ranciere, Jacques. 2006. Film Fables. Oxford, New York: Berg

Toscano, Alberto. 2008. Money, Militancy, Pedagogy: Godard 1967-72. Dostopno na: http://kinofist.blogspot.com/2008/06/money-militancy-pedagogy-godard-1967-72.html

Zedong, Mao. 1937. On contradiction. Dostopno na: http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/volume-1/mswv1_17.htm

Predvsem pa filma La Chinoise (1967) in Film Socialisme (2010).

Barbara Drole je podiplomska študentka teoretske psihoanalize. Ostalo je trenutno manj pomembno.


Predavanje: Tjaša Pureber: Emir Kusturica: ideologija, film, Romi in Drugi

2. 11. 2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Eden najbolj znanih prodajalcev balkanizmov zadnjih desetletij, filmski režiser Emir Kusturica, v zahodni kolektivni zavesti uspešno vzdržuje Balkan kot zadnjega Drugega, podobno kot Rome ustoliči kot poslednje plemenite divjake (pustimo za hip ob strani njegovo projekcijsko identifikacijo Balkana preko Romov), v katere projicira vse romantične ideale strasti do življenja, ki jo je 'zahod' že davno izgubil (a v resnici, jasno, nikoli imel). V naši diskusiji bomo skozi dekonstrukcijo Kusturičinega opusa pokazali, kako njegovo stereotipno reprezentiranje romske skupnosti (predvsem v filmih Črna mačka, beli mačkon in Dom za obešanje) še poglablja fašistoidno socialno marginaliziranost in družbeno izključenost skupnosti na robu.

Pri tem bomo poskušali preseči mainstream kritike, ki Kusturici očitajo neverodostojno reprezentacijo Romov zaradi njegovega ne-romskega porekla (ob hkratnem zavedanju težav, ki jih s sabo prinaša dejstvo, da o Romih vedno govorijo drugi, ne pa sami) in se lotili problematične zastavitve njegovega objekta preučevanja, ki Romom onemogoča vzpostavitev v subjekt. Zagovarjali bomo tezo, da je potrebno tako imenovano 'romsko problematiko' prenehati obravnavati skozi spekter multi-kulturnega pristopa, ki nujno vodi v (samo)pozicioniranje Romov kot enotne nacije, temveč pereče 'romsko vprašanje' misliti politično oziroma ga zastaviti kot vprašanje razrednega boja ter se tako izogniti humanitarizmu, biologicizmu, nacionalizmu in rasizmu.

Literatura:

Badiou, Alain. 2005. Uses of the word 'Jew'. Dostopno prek: http://www.lacan.com/badword.htm.

Bjelić, Dušan I. in Obrad Savič (ur.). 2002. Balkan as Metaphor. Cambridge/London: The MIT Press.

Hartley, George. 2003. The Abyss of representation: marxism and the postmodern sublime. Durham/London: Duke University Press.

Gabor, Elena. 2007. Gypsy Stereotypes and Ideology Levels in two European Feature Films. Dostopno prek: http://www.uri.edu/iaics/content/2007v16n2/22%20Elena%20Gabor.pdf.

Marx, Karl in Friedrich Engels. 1844/1969. Izbrana dela, ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Said, Edward W. 2003. Orientalism. London: Penguin Books.

Sean, Homer. 2008. The Roma do Not Exist: The Roma as an Object of Cinematic Representation and the Question of Authenticity. Dostopno prek: http://www.enl.auth.gr/gramma/gramma06/homer.pdf.

Situacionist International. 1965. The Decline and Fall of the Spectacle-Commodity Economy. Dostopno prek: http://www.bopsecrets.org/SI/10.Watts.htm.

Todorova, Maria. 2009. Imagining the Balkans. Oxford: Oxford University Press.

Tjaša Pureber je politologinja, doktorska študentka sociologije kulture in novinarka. Ukvarja se predvsem s teorijo revolucije in objavlja v različnih znanstvenih publikacijah.


Participativno RE – videno: Škratova delavnica pisanja o filmu

V okviru Škratove filmske male šole, projekta kulturno umetniškega društva Anarhiv, ki skozi preplet teoretičnega in praktičnega raziskuje zastrte ali še bolje skrite kotičke filmskega pogleda, tudi letos prirejamo brezplačno delavnico pisanja o filmu.

Z delavnico smo tako štartali že ob prvem predavanju Saške Goropevšek znotraj t.i. teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole (predavanje je dosegljivo tukaj), pri čemer pa iz pričujočega časovno definiranega trenutka izhaja tudi sama specifičnost delavnice: slednja namreč ni organizirana na način vzročno-posledičnega (časovnega) odnosa, ki bi kot tak tudi diktiral samo organizacijo delavnice, pomenujoč, da bi torej ogledu izbranega filmskega primera znotraj t.i. teoretske (pod)platforme Škratove filmske male šole nujno sledil akt pisanja, marveč smo si potek delavnice zamislili kot preplet treh bistvenih možnosti:


1. vaše pisanje se lahko orientira glede na iztočnice oziroma izhodišča, ki so jih pripravile predavateljice in predavatelji po vsakem izvedenem predavanju (arhiv predavanj s posnetki je dosegljiv tukaj, iztočnice oziroma izhodišča pa tukaj), pri čemer pa imate s tovrstnim angažmajem možnost razvijanja tako (diskurzivnih) filmskih refleksij kot tudi možnost utrjevanja (že) tematiziranih topik znotraj teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole; primer: Goran Kompoš: Avtoreferencialnost in Aphex Twin; iztočnica za prispevek je bilo predavanje Katje Čičigoj z naslovom »Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August«, ki je dosegljivo tukaj,


2. vaše pisanje si lahko za izhodišče vzame poljubno izbran filmski primer, ki pa se mora dotikati letošnje osrednje teme neformalne izobraževalne platforme, pri čemer pa lahko vaše razmisleke uokvirite v naslednje žanre:

-recenzije oziroma ocene filmov (od 2000 do 5000 znakov s presledki); primer: Dare Pejić: Damjanova soba – družba kot usoda,

-poročila s filmskih dogodkov – na primer poročila o filmskih festivalih, okroglih mizah, pri čemer pa se morajo dogodki dotikati letošnje osrednje tematske niti (do 3000 znakov s presledki),

-eseji (poljubno izbrani filmski primeri in snov, pri čemer pa se mora prevpraševanje izbranih relacij vzpostavljati v odnosu do letošnje osrednje rdeče niti; do 10000 znakov s presledki); lahko tudi zgornji primer Dareta Pejića.


3. elementarni moment Škratove delavnice pisanja o filmu torej ni učenje, ki bi temeljilo na (A)vtoriteti tistega, ki izbira, temveč je njena osrednja karakteristika prav vzpostavljanje neformalne izobraževalne kritične platforme, ki skuša na nehierarhičen način participativno – z vključevanjem nevštetih in vsega nevštetega – pokazati na neskončno nevidno v samoumevnem vidnem.


Vaše prispevke pošljete na ninacvar(at)gmail.com in na mojkam(at)gmail.com, in sicer do 31.10.2010.

Vsa prispela besedila bodo po predhodni korespondenci objavljena na pričujoči spletni strani kot tudi v letošnji (še eni) novosti Škratove filmske male šole, ZBORNIKU, ki bo med drugim na voljo tudi v ŠKRATOVI ČITALNICI.


Škratova filmska mala šola na poletnih počitnicah, a z mislimi na film in vse, kar je – filmsko!

Četudi je Škratova filmska mala šola po organiziranih šestih praktičnih srečanjih in izvedenih petih predavanjih znotraj tako imenovane teoretske sekcije Škratove filmske šole, ki so skozi filmski medij na različne načine tematizirala letošnjo osrednjo temo, odšla na krajše poletne počitnice, to še ne pomeni, da je tudi povabilo k pisanju vaših tekstov na počitniškem oddihu! Škratova filmska mala šola je namreč tudi šola pisanja o filmu, v okviru katere se v kontekstu centralne teme učimo piljenja filmskih besed.

Spričo karakteristik in vloge filma, ki jo ta zaseda v množični kulturi, je diskurzivna artikulacija prav tako pomembna kot figuralna. Zato resnično vljudno vabljeni, da požgečkate oziroma že kar zarežete v lastno misel in tako prispevate vaš dragoceni kamenček v širši diskurzivno-figuralni mozaik letošnje Škratove filmske male šole!

Vaše prispevke, ki naj bodo dolgi od 2000 do 10000 znakov s presledki (lanska zapisa Gorana Kompoša in Dareta Pejića sta dostopna tukaj), pošljite na ninacvar(at)gmail.com oziroma na mojkam(at)gmail.com.

Po predhodni korespondenci bodo vsi prispeli teksti objavljeni na pričujoči spletni strani in pa v zborniku, ki ga bomo predstavili konec decembra 2010 na zaključnem dogodku letošnje Škratove filmske male šole.

Vse informacije v zvezi z jesenskim ciklom Filmske šole vam bodo pravočasno poslane v vaše spletne nabiralnike oziroma bodo objavljene na spletni strani in na Facebook profilu Škratove filmske male šole 2010.

V slogu Marlona Branda, sajonara do jeseni!

5. in 6. Praktična delavnica: 1, 2, 3 akcija!

30. 6. in 6.7. 2010, ob 18. 15h, v Škratovi čitalnici, Metelkova mesto in drugod…

Sledeč zastavljenim načrtom smo se udeleženke in udeleženci praktičnega dela Škratove filmske male šole vročega tridesetega in soparnega šestega julija z opremo, ki si jo izposojamo pri CNVOS-u, odpravili akciji naproti! S kamerami na pecljih smo tako oprezali za najboljše možne snemalne kote, pri čemer smo ob koncu dneva na naše računalnike prenesli že kar nekaj posnetega materiala… Seveda pa akcije še ni konec! Po krajših poletnih počitnicah bomo nadaljevali z zastavljeno nalogo snemanja kratkega dokumentarnega filma na temo revščine in socialne izključenosti.


»Ej, a lahko jaz skrbim za zvok?«


Organizacija dela: »Bistveno je, da vsak ve, kaj je njegova naloga.«


Vestno zapisovanje idej, zadolžitev in nalog.


Sramežljivi potencialni udeleženec: »Tole zgleda pa kar zanimivo; samo da premagam rešetke sramežljivosti in se pridružim delavnici«.

4. Praktična delavnica: Snemanju naproti: pitchamo škratovske filmske ideje

23. 6. 2010, ob 18.15h, v Škratovi čitalnici, Metelkova mesto.

Doslej smo na praktičnih srečanjih oblikovali tri motivična sidrišča: 1) revščina in socialna izključenost znotraj samega filmskega procesa, 2) evropske institucije in revščina ter 3) mladi in revščina oz socialna izključenost mladih. Namen tokratnega srečanja bo pregled pitchingov, kratkih povzetkov tematske in vsebinske zasnove dokumentarca, ki so jih udeleženci na osnovi zastavljenih motivov pripravili za domačo nalogo. Ravno ta del pa bo nepogrešljiv za nadaljnje kreativno oblikovanje dokumentarnega filma. Po pregledu pitchingov in diskusiji, ki bo sledila, bomo pretresli idejne zasnove ter skupaj pripravili izhodišča za snemanja, pri čemer bomo v nadaljevanju določili tudi datume za snemalne dneve ter se dogovorili glede poletnega samostojnega dela. Strokovno podlago delavnic bodo tudi tokrat tvorile kratke predstavitve udeležencev o procesu nastajanja dokumentarnih filmov, črpajoč iz knjige Making Documentary Films and Videos. Zadnja tretjina srečanja bo vnovič namenjena spoznavanju s kamero. Izvedba dogodka bo potekala v sodelovanju z YHD - Društvom za teorijo kulturo hendikepa, KUD Mrežo in CNVOS-om.

Literatura:

Hampe, Barry. 2007. Making a Documentary Films and Videos, New York: A Holt Paperback. Henry Holt and Company.

Curran Bernard, Sheila. 2004. Documentary storytelling for film and videomakers. Bernard.

Predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

9.6.2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Fotografija psihiatrične bolnišnice, tovarne ali zapora prav malo pove o dejanskosti odnosov v teh ustanovah, se pravi je za dokumentarni film to tema brez vsebinske zgodbe. Podobno je o fotografski 'reprodukciji dejanskosti' razmišljal Bertolt Brecht na začetku prejšnjega stoletja o fotografijah Kruppovih in AEG tovarn. Ne gre več za preprosto reprodukcijo dejanskosti, saj naj bi prava dejanskost pobegnila v funkcionalnost. Gola podoba tovarne, kot primer funkcionalizacije človeških odnosov, o dejanskosti odnosov molči in da bi jih lahko razumeli je po Brechtu potrebno nekaj »zgraditi«, nekaj »umetnega, skonstruiranega«. Ob pregledu odlomkov iz izbranih dokumentarcev se bomo torej spraševali o zmožnostih kritike institucij na filmu.

Viri in literatura:

Louis Althusser, 2000. Izbrani spisi. Ljubljana: *cf.

Walter Benjamin, 1998. Mala zgodovina fotografije. [1931]. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis.

Walter Benjamin, 1998. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati [1936-1939]. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis.

Rayomond et Sabouraud Frédéric Depardon, 1993. Depardon/Cinema. Paris: Cahiers du Cinéma, Ministére des Affaires Étrangères.

Dare Pejić, podiplomski študent sociologije kulture, sodelavec RŠ in revije Ekran.

Predavanje: Saša Šavel Burkart: Manjšinska kinematografija: turško-nemški film

26.5. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Mladi režiserji turškega porekla (večinoma pripadniki tretje generacije Turkov v Nemčiji) so s pomočjo filmske umetnosti izkristalizirali zgodovino turških migrantov v Nemčiji. Zadnje čase se v nemškem prostoru v filmski in literarni teoriji postavlja vprašanje, kakšne nacionalnosti je delo izpod peresa oz. kamere ustvarjalca, ki ima turške korenine in je narejeno v večinskem jeziku. Da je tudi »manjšinska kinematografija« (kot definiramo turško-nemški film na podlagi definicije »manjšinske književnosti«, kakor sta jo podala Deleuze in Guattari) del nacionalne kulture, bomo pojasnili s pregledom zgodovine turško-nemškega filma in njegovih značilnosti.

Zanimalo nas bo, kakšna je zgodovina zgodb, ki jih upodabljajo ti filmi, kako reflektirajo migrantsko politično realnost Nemčije in kakšne so značilnosti reprezentacije kolektivne zavesti turške manjšine, ki se najbolj kaže v reprezentaciji družine, ženske in poroke. Ti filmi pa obenem reflektirajo tudi integracijo Turkov v Nemčiji in so za državo zaradi podeljevanja denarja filmskim producentom za prikazovanje določenih vsebin (»cinema of duty«) instrument za integracijo.

Mag. Saša Šavel Burkart je novinarka, urednica oddaje Platforma in je zaposlena na RTV Slovenija.

3. praktična delavnica: Priprava scenarija in nadaljevanje s snemanjem

12. 5. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Glede na to, da vizualizacija motiva revščina in socialne izključenosti začetnikom nedvomno predstavlja svojevrsten izziv, smo se odločili, da bo vsak od slušateljev za naše novo srečanje pripravil foto zgodbo. Ta bo tako vsebovala 4 poljubne fotografije, ki ji jih bodo udeleženke in udeleženci, sledeč svojemu idejnemu vzgibu, zložili v neko smiselno pripovedno celoto. Foto zgodbo bo torej označeval kontekst osrednje tematske rdeče niti, to je premišljevanja o revščini in socialni izključenosti. Namen tovrstne naloge je, da se udeleženke in udeleženci svoje misli naučijo artikulirati v podobah.

Svoje foto zgodbe bodo slušatelji drug drugemu tudi predstavili, pri čemer pa se bo znotraj pričujočega didaktičnega procesa zagotovo porodilo že kar nekaj konkretnih idej za nadaljnji procesa snemanja kratkega dokumentarnega filma.

Naše tretje srečanje bo med drugim – v obliki samostojnih kratkih predstavitev udeleženk in udeležencev – posvečeno tudi obravnavni naslednjih tematik: vloga ideje v snemanju dokumentarnega filma, koncept dokumentarnega filma; oziroma, kaj sploh želimo sporočiti s filmom ali zakaj bi ga občinstvo želelo videti. Poleg teh vprašanj se bomo fokusirali tudi na eno od poglavitnih vprašanj danega filmskega žanra: to je snemanje ljudi, s čimer se bomo dotaknili tudi etične problematike, ki jo tovrsten proces odpira.

Nezanemarljivo vlogo našega druženja bo predstavljal tudi vpliv kamere na obnašanje ljudi ter seznanitev s procesom pripravljanja t.i. »pitchinga«, ki bo tudi sicer predstavljal osrednji izobraževalni moment našega druženja. Prav priprava »pitchingov« pa bo tudi naslednja domača naloga udeleženk in udeležencev, a več o tem v naslednji najavi praktične delavnice »Škratove filmske male šole 2010«.


Literatura:

Hampe, Barry 2007. Making a Documentary Films and Videos, New York: A Holt Paperback. Henry Holt and Company.

Predavanje: Andrej Tomažin: Nostalgija in Žrtvovanje: Andrej Tarkovski in Emmanuel Levinas

28.4. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

V eseju Ethique et esprit iz knjige Težka svoboda Levinas pravi:

Če je zapoved »Spoznaj samega sebe« lahko postala temeljna zapoved zahodne filozofije, je zato, ker je zahodni človek navsezadnje spet našel svet [univers] v sebi. Tako kot pri Odiseju njegovo popotovanje ni nič drugega kakor dogodek vrnitve [accident d'un retour]. V tem oziru Odiseja obvladuje literaturo.

V Nostalghii in Offretu se Tarkovski odpove svojemu »kiparjenju v času«. V zadnjih filmih, ki sta posneta izven Rusije (oz. tedaj še SZ), se zatopi v drugačen model ustvarjanja filmov, ki je vezan na aristotelsko enotnost časa, kraja in dogajanja. Obenem pa se skozi oči filmskega režiserja sprašuje o podobnih rečeh, kot se sprašuje Levinas. Biti Homerjev Odisej in iskati sebe ali postati drugenjski Odisej (levinasovski Abraham) ter iskati Drugega in misliti sebe preko Drugega bolj kot le gledati sebe v okolju Drugega? Se zgolj vračati k sebi.

Obenem pa je tudi Tarkovski tisti, ki v zadnjih dveh filmih sluti in izkusi nostalgijo, občutje brezdomovinskosti. Brezdomovinskost pa vodi v revščino, vodi kajpak v socialno izključenost, zdaj v personalni samorefleksiji, zdaj v družbenem življenju. Tarkovski se bliža izključenosti preko dolgih kadrov levinasovske »šumeče tišine«, v katerih se skriva tisto, kar iščemo v vsaki poeziji, vsaki umetnosti, skrito. In ravno skozi skrito Tarkovskega, skozi njegovo filmsko izkušnjo Zahoda (skozi oči Rusa), lahko analiziramo določene možnosti vznika etičnega mišljenja v zaostrenih situacijah življenja ekspatrida (ali že cioranovskega apatrida?). Že v Zerkalu imamo pismo Puškina, ki razkriva ljubezen do Rusije in v Nostalghii imamo Rusa v Italiji. V Offretu vse bolj subtilno, vse bolj tuje.

Namen predavanja je vzpostaviti povezavo med sicer platonistično etiko (etike) Levinasa in filmi Tarkovskega (Nostalghio in Offretom).


Viri in literatura:

Emmanuel LEVINAS, 1998: Otherwise than being or beyond essence. Pittsburgh: Duquesne university Press.

Emmanuel LEVINAS, 1969: Totality and Infinity. Pittsburgh: Duquesne university Press.

Emmanuel LEVINAS, 1998: Etika in neskončno; Čas in drugi. Ljubljana: Družina.

Vid SNOJ, 2007: Od drugega do Drugega. Ljubljana: KUD Logos.

Andrey TARKOVSKY: Sculpting in time. Austin: University of Texas Press.

Andrej Tomažin je študent Filozofske fakultete, obenem pa se zanima za literaturo, film in glasbo. Kulturni publicist. Sodelavec Radia Študent.

2. praktična delavnica: Prvi koraki

14. 4. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Drugo srečanje praktičnega sklopa Škratove filmske male šole bo vsebinsko razdeljeno na dva dela.

V prvem delu nam bo po interaktivni razpravi glede tipov reprezentacije, ki bi jih lahko uporabili v našem kratkem dokumentarnem filmu, naša stara znanka Saška Goropevšek na kratko predstavila proces pisanja scenarija dokumentarnega filma. Velja, da je proces snemanja in montaže veliko lažji, če za vsem stoji dober scenarij, zato bomo spregovorili o pomembnosti dobre vizualizacije zgodbe oziroma izbranega problema, o pomenu dobrega raziskovanja filmane teme ter o dobri strukturi scenarija.

V drugem delu delavnice bomo upravičili naziv praktične delavnice, saj bomo napravili prve korake v praktični svet snemanja kratkega dokumentarnega filma.

Pred sredinem srečanjem je zaželjeno, da razmišljate o možnih zanimivih vsebinah našega kratkega dokumentarnega filma, predvsem pa o tipu reprezentacije, ki bi bil najbolj primeren za primerno dokumentaristično ubeseditev zgodbe, uokvirjeno s tematiko revščine in socialne izključenosti.

Literatura:

Hampe, Barry 2007. Making a Documentary Films and Videos, New York: A Holt Paperback. Henry Holt and Company.

Katja Čičigoj: Pastiš v masalini omaki: Kartografija nestvarnosti kot simptom globalizirane stvarnosti v filmu Revni milijonar

7.4. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

»What can a slumdog possibly know?« se v filmu Revni milijonar (Slumog Millionaire, Danny Boyle, 2009) sprašuje zasliševalec Jamala, dečka iz mumbaiskega sluma, ki je tik na tem, da zmaga na indijski verziji TV kviza Lepo je biti milijonar. Toda – kaj pa lahko britanski režiser ve o dečku iz indijskega sluma?

V tokratnem predavanju se s pomočjo Jamesonove neomarksistične filmske teorije sprašujemo prav to- kakšno je bilo Boylovo »srečanje s tujo kulturo?« Gre zgolj za postmoderni pastiš pastiša, za jadranje na rastoči popularnosti bollywoodskega žanra, ki film spreminja v skorajšnjo MTV poldokumentarno dramo? Kakšno je razmerje med objektom pastiša in njegovo reprezentacijo? Kje (ali sploh) gre iskati dokumentarno vrednost oskarjevega nagrajenca? Morda v kognitivni kartografiji globalizirane stvarnosti s politično subverzivnim potencialom? Ali gre zgolj za obliko poverty porna, v kateri je »urbana nesnaga radost za oči takrat, ko postane blago?«

Kakšen pastiš nam je skuhal Danny Boyle?


Viri in literatura:

Arsenjuk, Luka (2006): Prava filmska teorija morda še ne obstaja. Intervju s Fredericom Jamesonom. Ekran, št. 4-5, str. 52-54.

Arsenjuk, Luka (2007): Konfiguracija političnega filma. Ekran, št. 2-3, str. 51-53.

Ben-Shaul, Nitzan (2007). Film: the key concepts. Oxford, New York.

Jameson, Frederic (1992). Postmodernizem. Problemi-Razprave, Ljubljana.

Petek, Polona (2009): Ekolociranje spektatorstva v dobi raziskav občinstva. Ekran, št. 2-3, str.48-51.

Petek, Polona (2008): Gledalci in politika odpora- kulturološki premiki v filmski vedi poznega dvajsetega stoletja. Ekran, št. 9-10, str. 50-53.

Petek, Polona (2008): Od spektatorja h gledalcu- usodno razpotje filmske vede. Ekran, št. 2-3, str.47-49.


Katja Čičigoj je stara znanka Škratove filmske male šole. Lani jo je s svojim predavanjem »Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August« dosegljivim tukaj, namreč tudi otvorila. Sicer pa je študentka filozofije in primerjalne književnosti, strastna konzumentka filmov, gledališča in sodobnih scenskih umetnosti. Z njimi se bolj poglobljeno seznanja prek delavnic Slovenske Kinoteke, Maskinega seminarja sodobnih scenskih umetnosti, Glejeve Šole ustvarjalne kritike in Preglejevega laboratorija dramskega pisanja. Katja Čičigoj objavlja v naslednjih medijih: Ekran, Večer, Radio Študent, Radio Koper, Dialogi, Kinotečnik, Gledališki listi gledališča Glej, časopis Kina Otok, spletni časopis festivala Animateka, Dramober (bilten Tedna Slovenske drame), Dramosled (bilten Festivala dramske pisave), Sigledal.org, Coweb (spletni časopis festivala Mesto Žensk), Areni (bilten festivala Mladi Levi).

1. praktična delavnica: Dokumentarni načini reprezentacije

24. 3. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Na uvodnem srečanju praktičnega sklopa Škratove filmske male šole bomo opredelili potek dela in se pogovarjali o potrebnih znanjih, ki jih bo potrebno osvojiti, da bomo lahko na kar se da kreativen način izrazili lastno videnje zastavljenih problemov revščine in socialne izključenosti.

Prva delavnica bo tako namenjena razmišljanju, kako se tematiziranim vsebinam sploh ustrezno približati. Ob izpostavljanju vprašanj kot sta na primer: »Kaj »početi« z ljudmi v dokumentarnih filmih?« in »Kako ljudi in njihove probleme sploh primerno predstaviti?« bomo vzporedno razmišljali tudi o vprašanjih etike v dokumentarnih filmih.

Cilj prve delavnice bo tako spoznati štiri osnovne načine reprezentacije, ki strukturirajo večino dokumentarnih filmov, torej razlagalnega, opazovalnega oziroma observacijskega, interaktivnega in refleksivnega ter osvetliti njihove prednosti, a tudi praktične ter etične slabosti.

Pri razlagalnem načinu reprezentacije se denimo odpirajo etična vprašanja glasu oziroma tako imenovanega »vsevednega« komentarja, ki (lažno) prevzema vlogo nadosebne gotovosti. Observacijski način odpira vprašanja vsiljivosti; do kakšne mere filmski ustvarjalec vdira, predvsem pa spreminja življenja ljudi. Pri interaktivnem načinu reprezentacije je pogosto aktualna refleksija o tem, do katere meje je provokacija še legitimna. Diskurz dokumentarnega filma, velik del svojega obstoja zaščiten pred skepticizmom in radikalnim dvomom, je filmskim ustvarjalcem puščal malo izraznih možnosti za refleksijo in ironijo, zato bo s tega vidika morda najbolj zanimiv za obravnavo refleksivni pristop, ki že sam po sebi poudarja epistemološki dvom, s čimer pa hkrati spodkopava samo definicijo dokumentarnega filma.

Pred našim sredinem srečanjem je zaželjeno, da razmišljate o navedenih iztočnicah, če pa imate možnost dostopa do spodaj navedene literature, pa je seveda še boljše, da si besedilo tudi sami preberete.


Literatura:

Nichols Bill. 1999. Dokumentarni načini reprezentacije. V Dokumentarni film. 8. Mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike, ur. Simon Popek. Ljubljana: Slovenska kinoteka: Revija Ekran.

Saška Goropevšek: Krhke meje filmskega sveta: film med resničnostjo in ustvarjenimi podobami

17.3. 2010, ob 18. uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Uvodna predstavitev se nanaša na vprašanja obravnave filmskega subjekta, s posebnim pogledom na etična vprašanja v dokumentarnem filmu. S pregledom nekaterih osnovnih filmskih elementov, žanrov in avtorjev bomo prepoznavali njihove meje v filmih, predvsem v dokumentarcih s socialno tematiko. S spremembami v tehnologiji je produkcija podob vse dostopnejša in številčnejša. Priporoča se nevladnim organizacijam in skupnostim, da video dokumentiranje uporabljajo za promocijo svojih idej in dejavnosti. Prav pri obravnavi krhkih življenjskih situacij, skupin in posameznikov je v odnosu avtorja do filmskega subjekta ključno prepoznavanje meja filmskega sveta in poseganja v resničnost z ustvarjenimi podobami.

Cilj predstavitve je vzpostaviti kritični odnos do gledanega in ustvarjenega, še posebej podob, ustvarjenih v sodobnem svetu, ki ga zaznamujeta pospešena globalizacija, s katero se vse bolj brišejo kulturne specifičnosti in raznolikosti, in vzbujanje etničnih konfliktov, ki kažejo predvsem na to, kako težko je preseči identitete. Za (samo)promocijo družbenih skupin, družbenih sprememb in družbenih pojavov dokumentarec še vedno ostaja eden najbolj učinkovitih načinov, kako vplivati na množice. Pri premisleku o vlogi filma v reprezentaciji in preseganju meja je pomembna predvsem ta njegova dvojna usoda eliminiranja in repliciranja razlik.


Literatura:

MacDougall, D.: The Subjective Voice in Etnographic Film. V: Fields of Vision. ur. Devereaux, L., Hillman, R. Berkeley, Los Angeles: University of California Press, 1995.

Kavčič, B., Vrdlovec. Z.: Filmski leksikon. Ljubljana: Modrijan, 1999.

Ellis, Jack C., McLane, Betsy A.: A New History of Documentary Film. New York: Cuntinuum Books, 2005.

Uredništvo KINA!: Sodobni dokumentarni film. V: Kino!: ur. Meden, J. Št. 2/3 (2008). Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!.

Kelbl, B.: Mokumentarni film: lažne podobe resničnosti in podobe lažne resničnosti: magistrska naloga. Ljubljana: Kelbl, 2009.

Saška Goropevšek, producentka dokumentarnih filmov, programska sodelavka festivala DokMa, Radia Študent in revije Ekran.

Celoten arhiv lanskih predavanj lahko najdete na tem naslovu.

Creative Commons License
To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija licenco


Koncept in idejna zasnova: Nina Cvar

Koordinatorki Nina Cvar (e-mail) in Mojca Kambič (e-mail).

Stran oblikoval in programiral: Tit Podobnik

Vodja dejavnosti KUD Anarhiv: Mateja Zobarič Trplan


PROJEKT PODPIRAJO: