Škratova Filmska Mala Šola

Študijska izbica: (iz)brano in (iz)pisano

Barbara Drole, naša zadnja predavateljica letošnjega t.i. teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole 2010, je za vas pripravila naslednja izhodišča za vaše nadaljnje raziskovanje včeraj predstavljene tematike:

- Analizirajte film Skupine Dziga Vertov (1968 - 1972) v luči napetosti med sodobno francosko filozofijo (Rancière, Badiou itd.) in kritiko politične ekonomije,

- Emancipatorna (in neideološka) raba novih tehnologij znotraj današnjega produkcijskega načina (analiza primera, manifest...),

- Možnosti gradnje kina kot emancipatorne skupnosti v današnjem produkcijskem načinu,

- Kako brati Godardov La Chinoise (1967) po izkušnji maja '68 in ob trenutnih študentskih uporih po Evropi?

- Godardov Film Socialisme (2010) kot žalostinka Vertovovemu Entuziazmu (1931).

Tjaša Pureber je za vas pripravila naslednja izhodišča oziroma iztočnice za pisanje in vaš nadaljnji samostojni študij:

1. Kako se v filmih Emirja Kusturice (še posebej v preučevanih filmih Dom za obešanje in Črna mačka, beli mačkon) na primeru romske skupnosti izraža dominantna (kapitalistična) ideologija? Premišljujte tako o konkretnih vzorcih kot o vlogi ideologije v filmu na sploh.

2. Premišljujte o tezi, ali Kusturica v svojih filmih na podlagi projekcijske identifikacije preko ekranizacije romske skupnosti ponazarja Balkan. Kakšni so argumenti, ki tezo potrjujejo, kako bi jo lahko zavrnili? Kakšno vlogo ima v njegovih filmih t.i. 'nesting-orientalism'?

3. Lahko o zatiranju romske skupnosti govorimo v terminih razrednega boja? Kako se tak način razumevanja tega vprašanja razlikuje od multi-kulturnega pristopa? Razvijate zadnje izhodišče skozi filmski pogled.

Vaše prispevke pošljite na ninacvar@gmail.com in na mojkam@gmail.com najkasneje do 28.11.2010. Vljudno vabljeni k sodelovanju!

Posnetek predavanja je seveda na voljo na pričujoči spletni strani, pod razdelkom "arhiv" in "urnik".

Podaljšali smo rok za oddajo vaših besedil!

Vse, ki ste želeli sodelovati na letošnji delavnici pisanja o filmu, pa vam slednje zaradi hektičnosti vsakdana to ni uspelo, obveščamo, da smo rok za oddajo vaših prispevkov podaljšali na 12.11.2010.

Več o delavnici, ki se bo po predhodni korespondenci z mentoricama sklenila s spletno kot tudi s tiskano objavo vaših besedil, si lahko preberete na pričujoči spletni strani, in sicer v ikoni arhiv, v prispevku z naslovom Participativno RE – videno: Škratova delavnica pisanja o filmu.

Če v svet filmskega pisanja vstopate prvič ali pa si želite nabrati še nekaj izkušenj na danem področju, potem je Škratova delavnica pisanja o filmu za vas zelo lepa priložnost, da se preizkusite ter ob tem še objavite vaš prispevek v kar dveh različnih medijskih formah.

In ne pozabite, platforma Škratove delavnice pisanja o filmu je odprta za vse žanre pisanja o filmu, predvsem pa si s svojo aktivnostjo želi spodbuditi kritično misel o mediju, ki je tako zelo zarezal v našo realnost.

Vljudno vabljeni k sodelovanju!

Participativno RE – videno: Škratova delavnica pisanja o filmu

V okviru Škratove filmske male šole, projekta kulturno umetniškega društva Anarhiv, ki skozi preplet teoretičnega in praktičnega raziskuje zastrte ali še bolje skrite kotičke filmskega pogleda, tudi letos prirejamo brezplačno delavnico pisanja o filmu.

Z delavnico smo tako štartali že ob prvem predavanju Saške Goropevšek znotraj t.i. teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole (predavanje je dosegljivo tukaj), pri čemer pa iz pričujočega časovno definiranega trenutka izhaja tudi sama specifičnost delavnice: slednja namreč ni organizirana na način vzročno-posledičnega (časovnega) odnosa, ki bi kot tak tudi diktiral samo organizacijo delavnice, pomenujoč, da bi torej ogledu izbranega filmskega primera znotraj t.i. teoretske (pod)platforme Škratove filmske male šole nujno sledil akt pisanja, marveč smo si potek delavnice zamislili kot preplet treh bistvenih možnosti:

1. vaše pisanje se lahko orientira glede na iztočnice oziroma izhodišča, ki so jih pripravile predavateljice in predavatelji po vsakem izvedenem predavanju (arhiv predavanj s posnetki je dosegljiv tukaj, iztočnice oziroma izhodišča pa tukaj), pri čemer pa imate s tovrstnim angažmajem možnost razvijanja tako (diskurzivnih) filmskih refleksij kot tudi možnost utrjevanja (že) tematiziranih topik znotraj teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole; primer: Goran Kompoš: Avtoreferencialnost in Aphex Twin; iztočnica za prispevek je bilo predavanje Katje Čičigoj z naslovom »Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August«, ki je dosegljivo tukaj,

2. vaše pisanje si lahko za izhodišče vzame poljubno izbran filmski primer, ki pa se mora dotikati letošnje osrednje teme neformalne izobraževalne platforme, pri čemer pa lahko vaše razmisleke uokvirite v naslednje žanre:

-recenzije oziroma ocene filmov (od 2000 do 5000 znakov s presledki); primer: Dare Pejić: Damjanova soba – družba kot usoda,

-poročila s filmskih dogodkov – na primer poročila o filmskih festivalih, okroglih mizah, pri čemer pa se morajo dogodki dotikati letošnje osrednje tematske niti (do 3000 znakov s presledki),

-eseji (poljubno izbrani filmski primeri in snov, pri čemer pa se mora prevpraševanje izbranih relacij vzpostavljati v odnosu do letošnje osrednje rdeče niti; do 10000 znakov s presledki); lahko tudi zgornji primer Dareta Pejića.

3. elementarni moment Škratove delavnice pisanja o filmu torej ni učenje, ki bi temeljilo na (A)vtoriteti tistega, ki izbira, temveč je njena osrednja karakteristika prav vzpostavljanje neformalne izobraževalne kritične platforme, ki skuša na nehierarhičen način participativno – z vključevanjem nevštetih in vsega nevštetega – pokazati na neskončno nevidno v samoumevnem vidnem.

Vaše prispevke pošljete na ninacvar(at)gmail.com in na mojkam(at)gmail.com, in sicer do 31.10.2010.

Vsa prispela besedila bodo po predhodni korespondenci objavljena na pričujoči spletni strani kot tudi v letošnji (še eni) novosti Škratove filmske male šole, ZBORNIKU, ki bo med drugim na voljo tudi v ŠKRATOVI ČITALNICI.

Škratova filmska mala šola na poletnih počitnicah, a z mislimi na film in vse, kar je – filmsko!

Četudi je Škratova filmska mala šola po organiziranih šestih praktičnih srečanjih in izvedenih petih predavanjih znotraj tako imenovane teoretske sekcije Škratove filmske šole, ki so skozi filmski medij na različne načine tematizirala letošnjo osrednjo temo, odšla na krajše poletne počitnice, to še ne pomeni, da je tudi povabilo k pisanju vaših tekstov na počitniškem oddihu! Škratova filmska mala šola je namreč tudi šola pisanja o filmu, v okviru katere se v kontekstu centralne teme učimo piljenja filmskih besed.

Spričo karakteristik in vloge filma, ki jo ta zaseda v množični kulturi, je diskurzivna artikulacija prav tako pomembna kot figuralna. Zato resnično vljudno vabljeni, da požgečkate oziroma že kar zarežete v lastno misel in tako prispevate vaš dragoceni kamenček v širši diskurzivno-figuralni mozaik letošnje Škratove filmske male šole!

Vaše prispevke, ki naj bodo dolgi od 2000 do 10000 znakov s presledki (lanska zapisa Gorana Kompoša in Dareta Pejića sta dostopna tukaj), pošljite na ninacvar(at)gmail.com oziroma na mojkam(at)gmail.com.

Po predhodni korespondenci bodo vsi prispeli teksti objavljeni na pričujoči spletni strani in pa v zborniku, ki ga bomo predstavili konec decembra 2010 na zaključnem dogodku letošnje Škratove filmske male šole.

Vse informacije v zvezi z jesenskim ciklom Filmske šole vam bodo pravočasno poslane v vaše spletne nabiralnike oziroma bodo objavljene na spletni strani in na Facebook profilu Škratove filmske male šole 2010.

V slogu Marlona Branda, sajonara do jeseni!

Dare Pejić, ki je prejšnji teden s predavanjem Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu zaključil prvi cikel teoretskega sklopa letošnje Škratove filmske male šole, je za delavnico pisanja o filmu pripravil naslednja izhodišča:

Kakšen je pomen t.i. direktnega filma in njegov vpliv na snemanje dokumentarnih filmov danes?

Kakšno je razmerje med fotografijo in filmom danes, torej manj kot stoletje po Benjaminovem eseju o fotografiji?

Povezave med reprezentacijami kritike institucij v dokumentarnem in igranem filmu?

Ali s snemalnimi postopki v dokumentarnem filmu izražamo osebno in politično držo?

Kako bi s kamero posneli družbene odnose v institucijah brez uporabe zvoka?

Pripravljenih izhodišč se vam pri vašem razmisleku ni potrebno eksplicitno držati, so pa vam lahko v odlično pomoč pri vašem nadaljnjem raziskovanju in pisanju. Besedila naj bodo dolga od 2000 znakov s presledki naprej, po predhodni korespondenci bodo objavljena na pričujoči spletni strani in v zborniku, ki ga bomo letos prvič pripravili v okviru danega projekta.

Srčno vabljeni k sodelovanju!

Vaše tekste pošljite na ninacvar(at)gmail.com oziroma na mojkam(at)gmail.com

Saša Šavel Burkart je pripravila kar nekaj zanimivih izhodišč za vaše samostojno raziskovanje ter seveda pisanje.

Kot že nekajkrat omenjeno, naj bodo vaša besedila dolga od 2000 znakov s presledki naprej, pri čemer bodo vsa, po predhodni korespondenci, tudi objavljena na pričujoči spletni strani ter v zborniku letošnje Škratove filmske male šole.

Vaše tekste pošljite na ninacvar(at)gmail.com ali na mojkam(at)gmail.com. Vljudno vabljeni k pisanju!

Izhodišča za vaše pisanje so po izboru predavateljice Saše Šavel Burkart naslednja:

Kam spada turško-nemški film in kako bi ga lahko definirali, glede na to, da ni enotnega termina (Hamid Naficy uporablja termin Accented cinema, Deniz Gokturk pa transnacionalna kinematografija)?

Kako bi lahko teorijo o manjšinski književnosti Deleuza in Guattarija aplicirali na kinematografijo?

Fatiha Akina so novinarji potem, ko je prejel zlatega medveda na Berlinalu za film Gegen die Wand, vprašali, kdaj bo končno posnel tudi kakšen nemški film. Ali so njegovi filmi turški ali nemški?

Kakšen je pomen termina "Nacionalna kinematografija" danes?

Prvi turško-nemški filmi so nastali konec 70. let. Zakaj so drugačni od filmov, ki se producirajo danes? Kako so turško-nemško kinematografijo spremenili v Nemčiji rojeni "nemški Turki"?

T.i. tretja generacija nemških priseljencev pripoveduje svoje zgodbe iz centra? Zakaj so skoraj 30 let zgodbe pripovedovali iz margine?

Kako so povezani turško-nemški teater, literatura in film?

Kako sodobni turško-nemški režiserji upodabljajo žensko in kaj želijo s svojo reprezentacijo sporočati?

Andrej Tomažin je za vas pripravil naslednja izhodišča za pisanje:

Andrej Zvjagincev (filma Vrnitev in Izgon) – podedovana estetika Tarkovskega, kako se kaže prisotnost Drugega?

Iskanje Drugega v preostalih filmih Andreja Tarkovskega.

Kako se kažeta levinasovski diahroni in sinhroni čas v filmu A. Tarkovskega Zrcalo (Zerkalo)?

Aplikacija levinasovske filozofije na novejše tokove filmske kulture, Dogme 95.

Katja Čičigoj, naša druga predavateljica, je za vas pripravila naslednja izhodišča za pisanje vaših prispevkov, zlasti pa za vaše nadaljnje raziskovanje pričujoče tematike. Kot že rečeno, navedenih izhodišč se vam pri vašem razmisleku in pisanju ni potrebno eksplicitno držati; slednja namreč bolj funkcionirajo kot nekakšen kažipot za vaše suverenejše gibanje po svetu filma in teorije.

Vaša besedila naj bodo dolga od 2500 znakov s presledki naprej, vse do 10 000 znakov s presledki, pri čemer pa jih lahko oblikujete tudi na osnovi videnega filmskega odlomka

Vsa prispela besedila bodo po predhodni korespondenci s koordinatoricama projekta objavljena na spletni strani Škratove filmske male šole. Besedila pošljete na ninacvar(at)gmail.com ali na mojkam(at)gmail.com.

Izhodišča za pisanje vašega drugega prispevka so tako naslednja:

Bollywood- samoreprezentacija ali pogled nase skozi prizmo Zahoda?

Agnes Varda - »Pozdrav Kubi«- dokumentiranje lastnega zahodnjaškega doživetja Drugega kot edina pristna kartografija stvarnosti?

»Specimen«- nujni primerek predstavnika tuje rase v hollywoodskem filmu kot primer eksoticizma afirmativne kulture

Godard- »Letter to Jane«- dekonstrukcija ideološkosti podobe Drugega (Vietnama v aktivizmu Jane Fonda)

Saška Goropevšek, naša prva predavateljica letošnje Škratove filmske male šole, je za vas pripravila izhodišča za pisanje vaših prispevkov, zlasti pa za vaš nadaljnji samostojni študij. Ob tem naj še dodamo, da se vam pri pisanju predlaganih izhodišč seveda ni potrebno eksplicitno držati. Namenjena so vam, da vam olajšajo vaše nadaljnje raziskovanje pričujoče tematike. Poslana besedila naj bodo dolga od 2500 znakov s presledki naprej, vse do 10 000 znakov s presledki, pri čemer pa jih lahko oblikujete tudi na osnovi videnih filmskih odlomkov.

Izhodišča za pisanje prvega besedila pa so sledeča:

Katere značilnosti ločijo dokumentarni film od drugih filmskih žanrov?

Uporaba filmskih elementov v antropološkem dokumentarnem filmu?

Kateri filmski elementi vplivajo na dojemanje dokumentarca pri gledalcu?

Kje je meja med uporabo in zlorabo filmskih elementov / protagonistov / tematike; oziroma etična vprašanja v sodobnem dokumentarnem ustvarjanju?

Kakšen je odnos do filmskega subjekta v avtobiografskem (dokumentarnem) filmu?

Marginalizacija in globalizacija filmskega subjekta?

Kaj pomeni raba dokumentarnega filma za sredstvo promocije?

Transnacionalni pojavi v dokumentarni kinematografiji?

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija licenco

Koncept in idejna zasnova: Nina Cvar

Koordinatorki Nina Cvar (e-mail) in Mojca Kambič (e-mail).

Stran oblikoval in programiral: Tit Podobnik

Vodja dejavnosti KUD Anarhiv: Mateja Zobarič Trplan

PROJEKT PODPIRAJO: