|
PROGRAM (izberi dan)
17. 10. | 18. 10.
| 19. 10. | 20. 10.
| 21.10. | 22.10.
Summary in English | Programme
in English
UVODNE BESEDE
- Nataša Sukič
Voditeljica festivala in direktorica Zavoda Center za informiranje,
sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS
- Primož Šporar
Predsednik sveta Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj
nevladnih organizacij - CNVOS in direktor Pravno-informacijskega
centra nevladnih organizacij - PIC
LUPA je orodje, ki nam pomaga povečati,
približati in narediti stvari bolj jasne, predvsem pa bolj vidne.
V tem smislu daje ime LUPA festivalu nevladnih organizacij moč
orodja. Je namreč dogodek, ki pomaga nevladnim organizacijam
predstaviti se, javnost pa ozavestiti o pomenu, ki ga nevladne
organizacije za demokratizacijo vsake sodobne družbe imajo.
Premajhna vidnost nevladnih organizacij, njihovega dela, področij,
s katerimi se ukvarjajo, vsebin, ki jih vnašajo v slovenski
prostor, pa tudi neurejeno stanje na področju zakonodaje, kjer
ni zapisane niti jasne definicije o tem, kaj oziroma kdo nevladne
organizacije sploh so - vse to so teme in dileme, ki se jih
loteva ta festival.
Res, kdo pravzaprav nevladne organizacije so? Kakšna je njihova
vloga? Kakšen njihov položaj? Kakšen vpliv imajo oziroma bi
ga morale imeti na širše družbeno dogajanje? To je le del vprašanj,
na katera bodo skušali poiskati odgovor predstavnice in predstavniki
NVO iz vseh področij delovanja nevladnega sektorja na 1. letnem
forumu nevladnih organizacij, osrednjem dogodku festivala. Sicer
pa bo Forum NVO usmerjen predvsem v iskanje "Strategije
sistemskega razvoja NVO v Sloveniji", v dokument, ki bo
služil kot podlaga in izhodišče za krepitev dialoga z Vlado
RS, lokalnimi oblastmi pa tudi mednarodnimi institucijami, ki
bo torej platforma za iskanje ustreznih, razvojno naravnanih
rešitev za izboljšanje položaja nevladnih organizacij v Sloveniji.
Predavanja, delavnice, predstavitve, okrogle mize, forumi,
pester kulturni program, plod snovanj ustvarjalk in ustvarjalcev,
ki prihajajo iz okolij neinstitucionalne, neodvisne kulturne
produkcije - vse to se bo dogajalo v Ljubljani, Mariboru in
Novi Gorici na 1. festivalu nevladnih organizacij. Da večernih
druženj ob omamnih vonjih iranskih specialitet izpod pokrovke
Črne kuhinje, urbanih zvočnih fuzijah DJ-ev, rockovskih koncertih,
romski godbi, performansih in filmih niti ne omenjam. Razlogov,
da obiščete katero izmed prireditev je več kot dovolj. Zato,
drage aktivistke in aktivisti, nevladniki in civilisti, pa tudi
simpatizerke in simpatizerji, vabim vas, da teh šest dni preživite
z nami!
Nataša Sukič
Voditeljica festivala in direktorica Zavoda Center za informiranje,
sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS
Vrni na vrh
Spoštovani,
nevladne organizacije postajajo v zadnjih letih predmet
vedno večjega zanimanja v družbi. Z njimi se vedno intenzivneje
ukvarjajo teoretiki, državni organi, širša javnost ter seveda
nevladniki sami. Po eni strani je fenomen prostora, ki ga imenujemo
nevladni, v njegovi nejasnosti, ki zlasti temelji na pomanjkanju
kvalitetnih terminoloških defincij, ki bi bile v slovenskem
prostoru časovno preizkušene. Po drugi strani je odločilnega
pomena, da gre za prostor, v katerem se izvaja vrsta dejavnosti,
ki so sestavni del našega življenja, še več, vrsta dejavnosti,
ki so splošno družbeno koristne. Dejavnosti, ki jih zaznamujejo
številne vrednote kot so prostovoljstvo, nepridobitnost, samoiniciativnost,
humanitarnost, kritičnost. Nepredstavljiv je obseg del, ki so
jih nevladne organizacije opravile za dobro in napredek te države.
Kljub temu ostajajo v prostoru, ki je, ocenjejo s potrebno distanco,
nestimulativen, kaotičen in njihovemu razvoju nenaklonjen. Če
nesporno drži, da država v strateškem smislu še ni prepoznala
nevladnih organizacij kot prostora, ki je za demokratično in
odprto državo potreben, je istočasno na dlani ugotovitev, da
je izjemno težko razumeti, zakaj tako. Bolj kot pomanjkanje
volje in predsodki o nevarnosti močnih nevladnih organizacij
se skrivajo verjetni razlogi v pomanjkanju osnovnega razumevanja
pomena nevladnih organizacij in nevednosti o koristnosti njihove
dejavnosti. Kljub temu primerov dobre prakse ne manjka, a le-ta
je pogojena z dobro voljo posameznikov v državni upravi in ne
s strateškim načrtom in vizijo. In prav tu je temelj zadrege.
Država nima strateške usmeritve in nima razčiščenih pojmov,
kaj od nevladnih organizacij pričakuje in kaj jim je pripravljena
v zameno za pričakovanja ponuditi. In še več, nima niti osnovnih
mehanizmov za vključevanje nevladnih organizacij v odločevalne
procese. Načela informiranja, posvetovanja in sodelovanja, ki
v tujini postajajo pravilo, so nam znana le iz teorije, posamični
poskusi v praksi pa ne dajejo pravih sistemskih rezultatov.
Zdi se, da je kljub dolgoletni praksi obstoja nevladnih organizacij
napočil čas, ko je potrebno začeti od začetka. Abeceda. Opredelitev
do pomena nevladnih organizacij. Upamo, da v smislu ugotovitve
potrebnosti. Določitev strateških ciljev za razvoj nevladnih
organizacij in sprejetje, po možnosti, nacionalnega programa
razvoja nevladnih organizacij. In kar je najpomembneje - uvedba
dveh terminov, ki naj v prihodnosti v praksi izkažeta pripravljenost
države za krepitev nevladnih organizacij. Civilni dialog. Rešitev,
ki jo preizkušajo tudi v tujini. Izgradnja stalnega dialoga
med vlado in nevladnimi organizacijami. Celo širše, dialog z
organizirano in neorganizirano civilno družbo v celoti. In med
njo.
Vse to je civilni dialog. To je sredstvo za dosego ciljev. In
cilji? Skromnost je odveč - cilj naj postane integracija načela
civilnega dialoga. Razlog, da nam termin ni poznan, je v dejstvu,
da sem ga ustvaril prav za to priložnost. Komur je znano oblikovanje
politik na področju enakosti spolov, se gotovo spomni na t.i.
"gender mainstrea-ming" oz. integracija načela enakosti
spolov. V teoriji precej zapleteno, v praksi poenostavljeno,
naj bi ob vsakem oblikovanju politik presojali tudi vpliv le-teh
na enakost spolov. In enak cilj bi, optimistično, kazalo postaviti
tudi ob dejstvu, v kako shiranem položaju je civilna družba
v Sloveniji. Ne glede na način in cilje državne politike bi
morali ob sprejemanju le te presojati tudi odnos do civilnega
dialoga. Ob vsakem sprejmanju politik, pa naj gre za zakone,
podzakonske predpise ali politike, mora biti cilj tudi presoja
vpliva na civilno družbo in njeno vključevanje v politike ter
posledično njena krepitev.
Menim, da je letošnje leto, prav s Festivalom nevladnih organizacij
in s 1. letnim forumom le-teh, odločilno v vzpostavljanju civilnega
dialoga. In če smo z obema dobili sredstvo za dosego cilja,
je potem pred nami le še, da skupaj določimo cilj. Upam, da
je to res lahko že omenjena integracija načela civilnega dialoga.
In potem nam ostane še težji del. Vse našteto spraviti v resnično
življenje.
V upanju na skupna prizadevanja za krepitev demokracije, razvoj
civilne družbe in nevladnih organizacij želim uspešen Festival
nevladnih organizacij in 1. letni forum nevladnih organizacij,
Primož Šporar
Predsednik sveta Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj
nevladnih organizacij - CNVOS in direktor Pravno-informacijskega
centra nevladnih organizacij - PIC
Vrni na vrh
The First Slovene NGO Festival
Ljubljana, Maribor, Nova Gorica
17-22 October 2002
LUPA - a magnifying lens - is an instrument used for enlarging
objects; it brings them closer, makes them clearer and above
all more visible. The first festival of Slovene NGO organizations
has been designed to be just such an instrument: a powerful
tool providing NGOs with an arena to step out of anonymity and
be seen, to look and see what knowledge and regulations will
help them fulfil their mission.
LUPA IS A WEAPON. USE IT!
PROGRAM (izberi dan)
17. 10. | 18. 10.
| 19. 10. | 20. 10.
| 21.10. | 22.10.
|
