|
UKREPI PROTI DISKRIMINACIJI V ZAPOSLOVANJU ZA SINDIKATE
Priročnik (pdf
format)
Priročnik je namenjen sindikatom – prinaša spodbudo in znanje, potrebno
za razvoj politik in praks enakih možnosti na podrocju sindikalnega delovanja.
Vsebuje informacije o pravnih temeljih za zašcito pred diskriminacijo
istospolno usmerjenih v zaposlovanju in na trgu dela, kakor tudi osnovne
pogajalske vsebine. Vsebuje tudi prakticne primere diskriminacije. Namenjen
je še zlasti vodstvenim strukturam, pravnim in strokovnim službam v sindikatih,
sindikalnim
funkcionarjem, sindikalnim zaupnikom in drugim izvoljenim delavskim zastopnikom
ter ostalim nosilcem odgovornosti in zakonitosti.
//
UKREPI PROTI DISKRIMINACIJI V ZAPOSLOVANJU ZA DELODAJALCE
Priročnik (pdf
format)
Ovitek
priročnika (pdf format)
»Uveljavljanje človekovih pravic temelji na vse glasnejši zahtevi
človeštva, da naj bi bilo življenje do take mere dostojno in civilizirano,
da bi lahko sleherni človek užival spoštovanje in zaščito svojega prirojenega
človeškega dostojanstva... Ko govorimo o človekovih pravicah, imamo namreč
mimo človeških bioloških potreb v mislih predvsem take življenjske pogoje,
ki v polni meri omogočajo razvijanje in uveljavljanje vseh zmožnosti človeškega
razuma in v katerih lahko zadovoljimo svoje duhovne potrebe. Človekove
pravice so temelj naše biti: brez njih ne bi mogli živeti kot ljudje«.
Zgornji zapis je iz knjižice, s katero je OZN leta 1968 obeležila dvajseto
obletnico sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Besedilo
– izdano v letu, ki ga je generalna skupščina OZN proglasila za mednarodno
leto človekovih pravic – skoraj štiri desetletja po izidu še vedno ohranja
ključno pojmovno razsežnost: človekovo dostojanstvo kot temeljno civilizacijsko
vrednoto.
//
Za dvig stopnje zaposlenosti, doseganje ekonomske blaginje in trajnostnega
razvoja drube ne zadostuje zgolj odpiranje novih delovnih mest,
temveč tudi izboljševanje pogojev dela, zagotavljanje enakih
monosti na trgu dela ter odpravljanje diskriminacije
EVROPSKA POBUDA EQUAL
Program Partnerstvo za enakost je del evropske pobude
EQUAL. Pobuda je usmerjena na področje aktivne politike
zaposlovanja in socialne vključenosti. Poudarja izobraževanje in poklicno
usposabljanje, hkrati pa deluje v smeri odstranjevanja zaviralnih faktorjev,
ki vodijo do neenakosti in diskriminacije v zaposlovanju.
Nekatere družbene skupine, diskriminirane na podlagi spola, starosti,
spolne usmerjenosti, rase, etične pripadnosti, vere, fizične ali mentalne
prizadetosti ter podobno, so na trgu dela še posebej ranljive. Za boj
proti izključevanju prikrajšanih družbenih skupin je EU oblikovala poseben
program mednarodnega sodelovanja, ki spodbuja preprečevanje vseh oblik
diskriminacije in je namenjen razvoju novih integracijskih metod v zaposlovanju.
Razvojno partnerstvo (RP)
Ciljni skupini
Cilji in metode dela
Pričakovani vplivi
pdf
Razvojno partnerstvo (RP)
Partnerstvo za enakost je triletni program, ki ga koordinira Društvo
ŠKUC (sekcija ŠKUC-LL), izvaja pa ga v sodelovanju z razvojnima partnerjema
Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Združenjem delodajalcev
Slovenije (ZDS).
Vsebinsko sodi pod ukrep štev. 1, katerega cilj je "omogočanje lažjega
dostopa do trga dela in vrnitev nanj za tiste, ki imajo težave pri vključevanju
ali vnovičnem vključevanju vanj".
Namen RP je osveščanje in usposabljanje socialnih partnerjev - sindikatov
in delodajalcev - za razvoj in trajno izvajanje proti-diskriminacijskih
politik v zaposlovanju in na trgu dela, s ciljem preprečevanja neenakosti
in povečevanja vključenosti skupin, prikrajšanih zaradi spolne usmerjenosti.
Žrtve vseh oblik diskriminacije potrebujejo jasno zagotovilo delodajalca
in sindikata, da so njihove pravice varovane, storilci pa, da so vse oblike
kršitev osebne integritete in dostojanstva nedopustne in v nasprotju z
nacionalno delovno zakonodajo ter evropskimi standardi.
Diskriminacija seksualnih manjšin (gejev, lezbijk, biseksualcev) v zaposlovanju
sodi med najbolj tabuizirane, prikrite in težko dokazljive oblike. Izraža
se na številne načine, kot so: (prisilno) skrivanje spolne usmerjenosti
pred sodelavci in nadrejenimi, homofobne reakcije sodelavcev (zmerjanje,
posmehovanje, žaljive pripombe, komentarji, opazke), nadlegovanje in fizično
nasilje, diskriminacija pri iskanju zaposlitve, napredovanju in odpuščanju
itn.
RP smo razvili zato, ker diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti
doslej ni bila prepoznana niti s strani države niti s strani socialnih
partnerjev kot ena izmed oblik izključevanja in neenakosti v zaposlovanju
ter na trgu dela. Raziskava ŠKUC-LL, izvedena leta 2001 med geji in lezbijkami
v Sloveniji, dokazuje obstoj diskriminatornih praks na delovnem mestu,
pri iskanju zaposlitve, poklicnem napredovanju in neupravičenem odpuščanju
z dela. Med anketiranimi je bilo 20.3 % takšnih, ki so na delovnem mestu
doživeli diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti: žaljive opazke,
posmehovanje, spolno nadlegovanje, fizično nasilje. 3 % jih meni, da so
bili odpuščeni zaradi spolne usmerjenosti, 7 % jih je bilo v neenakem
položaju pri iskanju zaposlitve, 14.5 % vprašanim je bila istospolna usmerjenost
ovira pri napredovanju. Leta 2003 izpeljana raziskava Mirovnega inštituta
kaže, da 49 % vprašanih na delovnem mestu ni razkrilo svoje spolne usmerjenosti,
4 % pa meni, da so bili zaradi razkritja odpuščeni.
RP se zato osredotoča na pravice prikrajšane skupine delavcev in iskalcev
zaposlitve, ki so v politikah in praksah še posebej ranljive, zaradi česar
so posledično izpostavljene tveganju za socialno izključenost in višjo
stopnjo revščine. Med najbolj ranljive sodijo seksualne manjšine. Geji
in lezbijke živijo pod stalnim pritiskom, da bodo zaradi drugačnosti izgubili
službo, zaupanje sodelavcev in nadrejenih. Iz strahu pred negativnimi
reakcijami okolja skrivajo ali celo zanikajo drugačno spolno usmerjenost.
Zaradi molka in pasivnosti žrtev ostaja to področje "nevidno".
Da bi bil trg dela enako odprt in varen za vse, je treba upoštevati vse
dejavnike, ki ogrožajo enak dostop in enako obravnavo, četudi ti dejavniki
na prvi pogled niso razvidni.
Ciljni skupini
Za zagotavljanje enakosti pri zaposlovanju je potrebno vključiti tiste
deležnike, ki v vsakodnevni praksi lahko preprečujejo pojave diskriminacije.
Na trgu dela so to sindikati in delodajalci. Zato sta ZSSS in ZDS naši
ciljni skupini in naša partnerja obenem. Razlog, zakaj niso naša ciljna
skupina geji in lezbijke na trgu dela (žrtve diskriminacije neposredno),
je ta, da je takšna ciljna skupina tako rekoč nedosegljiva, saj večina
ljudi na delovnem mestu svojo spolno usmerjenost skriva.
Osveščanje in usposabljanje ciljnih skupin stremi k skupnemu razvoju
in izvajanju proti-diskriminacijskih politik. Model je prenosljiv na nove
ciljne skupine: sindikate in delodajalce iz različnih panog. Poleg tega
je tudi horizontalno prenosljiv za boj proti vsem oblikam neenakosti (na
podlagi spola, starosti, invalidnosti, etnične pripadnosti itd.).
Cilji in metode dela
Osnovna dejavnost RP je izdelava priročnikov in kodeksov za proti-diskriminacijske
politike za sindikate in delodajalce ter izvedba regijskih seminarjev
za usposabljanje socialnih partnerjev na tem področju. To pomeni iskanje
rešitev za uvedbo in trajno izvajanje proti-diskriminatornih politik v
zaposlovanju na način, ki doslej v Sloveniji še ni bil uporabljen. Obenem
je to poskus vzajemnega dopolnjevanja civilnega in socialnega dialoga
ter povezovanja obeh sfer participatorne demokracije. Na mednarodnem nivoju
je program vključen v mrežo TRACE (Transnational Cooperation for Equality),
kjer sodelujejo še organizacije RSFL (Švedska),
L Autre Cercle (Francija ) in LGL (Litva).
RP želi s projektom "Partnerstvo za enakost" povečati stopnjo
udeležbe na trgu dela diskriminiranih na podlagi spolne usmerjenosti,
olajšati pogoje za stalno integracijo prikrajšane skupine na trg dela,
dvigniti stopnjo ozaveščenosti, usposobljenosti in znanja delodajalcev
ter sindikatov o vlogi vključevalnih politik zaposlovanja, izdelati protokol
(pravilnik z navodili za ravnanje) za izvajanje proti-diskriminacijskih
politik za delodajalce in sindikate, vzpodbujati implementacijo proti-diskriminacijskih
politik (na osnovi izdelanega protokola), odkrivati, evidentirati in preprečevati
kršitve na osnovi spolne usmerjenosti v zaposlovanju, vzpodbuditi interesno
združevanje prikrajšanih skupin znotraj sindikatov in podjetij.
Pričakovani vplivi
- ustvarjanje enakih možnosti dostopa na trg dela za vse, s posebnim
poudarkom na osebah, ki jim grozi socialna izključenost zaradi spolne
usmerjenosti;
- razvoj novih, širše aplikativnih rešitev za odpravljanje neenakosti
in večjo vključenost istospolno usmerjenih na trg dela, razvoj
stimulativnega in varnega delovnega okolja zanje;
- dvig senzibilnosti in ozaveščenosti sindikatov in delodajalcev glede
njihove vloge in odgovornosti pri odpravljanju diskriminacije in zagotavljanju
enakih možnosti na trgu dela;
- dvig ravni zaposljivosti prikrajšanih skupin, razvoj kulture spoštovanja
raznolikosti, spodbudna delovna klima in višja storilnost;
- krepitev sodelovanja med NVO in socialnimi partnerji ter izmenjava dobrih
praks v Sloveniji in EU.
Evropski socialni sklad (ESS) je instrument za izvajanje kohezijske politike
ter glavno finančno orodje, preko katerega EU uresničuje politiko zaposlovanja.
Kohezijska politika je namenjena tudi ranljivim družbenim skupinam, ki
se soočajo s problemi na trgu delovne sile, diskriminacijo in neenakostmi
na trgu dela, proti katerim se EU bori s programom EQUAL.
Njegova naloga je spodbujanje razvoja skupnega trga z izboljšanjem možnosti
zaposlovanja, preprečevanjem brezposelnosti, spodbujanjem aktivnega iskanja
zaposlitve, uvajanjem inovacij ter vključevanjem odrinjenih družbenih
skupin na trg dela.
ESS se teh ciljev loteva s financiranjem programov in aktivnosti, namenjenih
izobraževanju in usposabljanju delavcev in delodajalcev za sodobne razvojne
izzive, ustvarjanju novih delovnih mest, dvigu kvalitete delovnega življenja,
odpravljanju diskriminacije in uresničevanju enakih možnosti v zaposlovanju.
Program Partnerstvo za enakost sofinancirata ESS (v višini 75 %) in MDDSZ
RS (v višini 25 %).
|
PARTNERJI
|