 |
|
 |
Pravkar izšla dela:
Nataša Velikonja
LEZBIČNI BAR
Tatjana Greif
SKOZI RAZBITO STEKLO
Renée Vivien
PRIKAZALA SE MI JE ŽENSKA |
 |
 |
Lesbo: politična, kulturna
in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Zadnja številka 21/22
|
|
 
 |
Bibliografija
literature
in gradiva z lezbično in
gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka
20. stoletja.
Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.
|
|
 |
MSG (monospolno gledališče)
sestavljata Irena Duša in
Nataša Jereb.
Raziskujeta področje monospolnega gledališča s poudarkom na dialogu
in
besedni improvizaciji.
Zadnja predstava:
TEGA TI NISEM JAZ POVEDALA
(beri več)
|
|
|
 |
29. 3. 2012
Izjava ŠKUC-LL ob referendumu o Družinskem zakoniku
Sekcija ŠKUC-LL izraža ogorčenje nad dejstvom, da zaradi referendumske
odločitve status istospolnih partnerskih zvez in družin v Sloveniji
v bodoče ostaja pravno neurejen, istospolni pari z otroki pa
izven zakona in diskriminirani.
Referendum je istospolnim parom in družinam zanikal, odrekel
in odvzel že priznane pravice, ki izhajajo iz Družinskega zakonika,
ki je bil sprejet 16. junija 2011.
Z gledišča celotne volilne baze je takšno negativno odločitev
sprejelo le 16 odstotkov volivcev, nasprotnikov Družinskega zakonika.
Zato upravičeno dvomimo v legitimnost te odločitve. Dejstvo,
da lahko zgolj 16 odstotkov volilne baze odreče in odvzame pravice
neki družbeni manjšini, se nam zdi šokantno.
Če bi Slovenija imela volilni prag, kakor ga poznajo razvite
demokracije, referendumska odločitev ob tako deficitarni volilni
udeležbi, kakšna je bila 25. marca, ne bi bila veljavna.
Ta, na videz demokratična odločitev, ki je istospolne pare,
družine in otroke pahnila v neenakopraven in diskriminatoren
položaj, je posledica dolgoletnega pomanjkanja odločne drže in
politične volje oblasti ter gonje cerkvenih lož proti LGBT. Uzakonjena
diskriminacija je v prvi vrsti posledica odločitve Ustavnega
sodišča Republike Slovenije, ki je referendum o človekovih pravicah
dopustilo.
Smatramo, da je zanikanje in odrekanje enakih pravic za vse
družine in vse otroke necivilizirano, neetično in nehumano dejanje.
Človekove pravice so univerzalne in nedeljive, zato odrekanje
pravic enemu, pomeni odrekanje pravic vsem in vsakomur.
Slovenija bi lahko bila prva izmed bivših socialističnih držav,
ki zagotavlja partnersko enakost in enakost družin, tako pa daje
slab zgled celotni regiji in meče slabo luč na Slovenijo kot
članico evropske skupnosti.
*******************************************************
Izjava ŠKUC-LL
ob vložitvi podpisov za referendum o Družinskem zakoniku
V Sekciji ŠKUC-LL obžalujemo današnjo predajo podpisov Civilne
iniciative za pravice otrok za izvedbo referenduma o Družinskem
zakoniku.
Napovedani referendum o Družinskem zakoniku se bo zgodil z namenom
odvzetja, izničenja in ukinitve že uzakonjenih pravic za istospolne
družine. Državni zbor Republike Slovenije je 16. junija 2011
sprejel Družinski zakonik, ki priznava določene pravice istospolnih
parov in družin. Te, z demokratičnimi mehanizmi odločanja zasnovane
in sprejete zakonske pridobitve se z zahtevo po referendumu skušajo
ukiniti.
Pobudniki referenduma se aktivno zavzemajo za diskriminacijo
otrok v istospolnih družinah in nepriznavanje njihovih pravic
ter slovenski družbi vsiljujejo cerkvene moralne norme.
Zahteva za referendumsko odločanje o Družinskem zakoniku, s
ciljem nepriznavanja pravic otrok v istospolnih družinah, je
odraz erozije ustavne demokracije in triumf klerikalizma.
Namera za odvzem že pridobljenih in že uzakonjenih pravic ter
ukinjanje pravic manjšin je nerazumen, neetičen in nedemokratičen
manever, ki je tudi posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki
ni uspelo ubraniti ustavnih vrednot in človekovih pravic manjšin,
in dolgoletnega popuščanja političnih akterjev, ki so klonili
pred pritiski konzervativne javnosti na račun zmanjševanja in
odrekanja človekovih pravic manjšin.
V Sekciji ŠKUC-LL se bomo še naprej zavzemali za pravno zaščito
in enake pravice vseh otrok in vseh družin in partnerskih skupnosti
ne glede na spol in spolno usmerjenost.
******************************************************* URADNA IZJAVA
ZBORNICE KLINIČNIH PSIHOLOGOV SLOVENIJE,
ZDRUŽENJA PSIHOTERAPEVTOV SLOVENIJE IN KATEDRE ZA RAZVOJNO PSIHOLOGIJO
FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI
O SPORNIH NAVEDBAH ZAGOVORNIKOV REFERENDUMA
PROTI DRUŽINSKEMU ZAKONIKU
Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov
Slovenije in Katedra za razvojno psihologijo Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani ugotavljamo, da navedbe nekaterih zagovornikov
referenduma proti Družinskemu zakoniku, ki se sklicujejo na psihološko
stroko in psihoterapijo, ne držijo. Sklicevanju na psihološko
in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom,
ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim,
ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, odločno
nasprotujemo. Poudarjamo, da empirične psihološke raziskave dosledno
potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema
istega spola v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih
in socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi ne razlikujejo od
otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola; prav
tako pri obeh skupinah otrok enako poteka razvoj spolne identitete,
spolne vloge in spolne usmerjenosti.
Sestava družine - npr. število družinskih članov, njihov spol
in spolna usmerjenost - nima pomembnega vpliva na otrokov razvoj.
Enako učinkovito kot v tradicionalni družini lahko pogoje za
zdrav razvoj otroku zagotavljajo tudi strukturno drugačne družine
- družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine,
družine z istospolno usmerjenima staršema in druge.
Ključni za otrokov razvoj so procesi v družini kot so kakovost
starševstva in vzgojni slog, kakovost odnosov in zadovoljstvo
z odnosi, medsebojna navezanost in podpora, sodelovanje in harmonija
med staršema ter psihosocialno blagostanje staršev. Na otrokov
razvoj ugodno vpliva odsotnost konfliktov v družini, medsebojno
sodelovanje, zaupanje, povezanost, toplina, varnost in skrb.
Pomembna je tudi podpora širše socialne mreže.
Izsledki različnih empiričnih psiholoških raziskav, izvedenih
v zadnjih štiridesetih letih v ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji,
Nemčiji in drugih evropskih državah, dosledno ugotavljajo, da
se družine z istospolno usmerjenima staršema in družine s staršema
različnega spola ter otroci, ki v njih odraščajo, ne razlikujejo
v psiholoških značilnostih, socialni prilagojenosti in duševnem
zdravju. Starši iz enih in drugih družin se med seboj ne razlikujejo
v čustvenih značilnostih, starševskih spretnostih ali prepričanjih,
oboji imajo običajno pozitiven odnos s svojimi otroki. Prav tako
se otroci iz obeh skupin med seboj ne razlikujejo v telesnem
in gibalnem razvoju ter spoznavnih sposobnostih, učni uspešnosti,
psihosocialni
prilagojenosti, samopodobi, moralnosti in spolnem vedenju. V
primerjavi z vrstniki, ki živijo v družini s staršema različnega
spola, se pri otrocih iz družin z istospolno usmerjenima staršema
ne pojavljajo pogosteje duševne motnje, zloraba prepovedanih
drog ali vedenjske motnje ter težave v odnosih z vrstniki. Razvoj
spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti poteka
pri obeh skupinah otrok enako; za otroke z istospolno usmerjenima
staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni
ali imeli težave spolno identiteto kot za otroke, ki živijo v
družinah s staršema različnega spola.
Za otrokov razvoj je ključna toplina in ljubezen najmanj ene
odrasle osebe, na katero se lahko otrok naveže in ki se tudi
sama naveže na otroka, prepoznava otrokove potrebe in se nanje
ustrezno odziva. Pomembno je, kako se ta oseba prilagaja na spremembe
v otrokovih potrebah po bližini in navezanosti ter podpori pri
osamosvajanju in navezovanju na druge pomembne odrasle in vstopanju
v vrstniške prijateljske in kasneje partnerske odnose. Zmožnost
za tovrsten odnos ni pogojena s spolom starša ali njegovo spolno
orientacijo. Prav tako, kot kažeta kliničnopsihološka in psihoterapevtska
klinična praksa, življenje v družini s staršema različnega spola
samo po sebi ne prinaša zagotovila, da bo otrok živel v primernem
družinskem okolju in da bosta starša zmogla slediti njegovim
razvojnim potrebam.
Opozarjamo, da morajo imeti vsi otroci zagotovljene pravice,
ki jim omogočajo enako stopnjo varnosti, stalnosti in skrbi staršev.
Skrajna izključevalna stališča pobudnikov in zagovornikov referenduma
o Družinskem zakoniku so za starše in otroke iz družin, ki zaradi
različnih razlogov niso sestavljene iz očeta in matere, škodljiva
in obremenjujoča. Poleg tega vzpodbujajo družbeno klimo, ki neugodno
vpliva na procese znotraj teh družin.
Podpisniki ocenjujemo, da je nujno uveljavljanje zakonske ureditve,
ki vsem otrokom v Sloveniji, ne glede na to, v kakšni obliki
družine živijo, zagotavlja enake pravice. Enako se do tega vprašanja
opredeljujejo ugledna tuja strokovna združenja.
asist. dr. Jana Kodrič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
predsednica strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov Slovenije
asist. mag. Sana Čoderl, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije
dr. Janez Rojšek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
predsednik strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije
Milena Srpak, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije
red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, univ. dipl. psih.
vodja Katedre za razvojno psihologijo, Oddelek za psihologijo,
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
mag. Dubravka Trampuž, dr. med., spec. psihiatrinja,
direktorica Inštituta za sistemsko in družinsko psihoterapijo
v Ljubljani
|
 |
 |
Govor dr. Tatjane Greif na Paradi ponosa v Splitu
11. junija 2011
Dragi prijatelji,
danas se u prekrasnom gradu Splitu održava prva parada ponosa,
prva javna manifestacija za prava seksualnih i rodnih manjina.
U Slovenji, odakle dolazim, ove godine slavimo 11. godišnjicu
parade; ponosna i sretna sam, da sam danas svjedokinja kako se
Split pridružuje u paradnu povorku naše regije.
Srž demokratskog društva je u slobodi svakog pojedinca. Ne u
diktaturi večine, več u jednakim pravima i glasovima manjina
- da ih se čuje i poštuje.
Temeljne slobode možda izgledaju jednostavno, a u stvarnom životu
su često teško ostvarljive.
Parada ponosa je daleko više od običnog okupljanja i marširanja.
Ona je globalni simbol vizibiliteta LGBT zajednice, simbol zrelosti
i spremnosti na javne zahtjeve jednakih prava.
Ono što je tiho i nevidljivo, ne postoji, a onaj koji ne postoji,
ne može tražiti nikakva prava.
Ovom prilikom žeilm čestitati GLBT zajednici, i aktivistima
i aktivisticama u Hrvatskoj izraziti iskrenu podršku za taj hrabri
poduhvat.
Želim zahvaliti svima, koji su pripomogli, da danas zajedno
slavimo taj korak bliže idealima međusobnog poštovanja i jednakih
prva za sve.
Neka ptice duginih boja danas lete visoko!
______________________________________________
Govor Urške Sterle na letošnji, enajsti Paradi
ponosa, ki je potekala 4. junija 2011 v Ljubljani
Sedemindvajset let mineva, odkar nam ni potrebno sredi noči
na televiziji loviti tistih redkih filmov, ki ne smešijo homoseksualnosti,
pač pa lahko v družbi prijateljev na Festivalu gejevskega in
lezbičnega filma gledamo homoseksualne filme, sedemindvajset
let, odkar nam ni potrebno v knjigah med vrsticami razbirati
homoseksualne želje, ker lahko beremo knjige javno razkritih,
ne samo tujih, pač pa tudi domačih avtoric in avtorjev, ki jih
objavljata gejevski in lezbični založbi.
Očitke, da je parada ponosa ali pa katerikoli drug dogodek,
povezan z geji in lezbijkami, samopromocija in zgolj zbujanje
pozornosti, lahko z lahkoto zavrnemo, dokazi za to, koliko medijskega
prostora nam je bilo brez tovrstnih dogodkov namenjeno in na
kakšen način se je homoseksualnost tematizirala, pa ležijo v
medijskem arhivu Lezbične knjižnice – ene izmed redkih še delujočih
knjižnic v Evropi, specializiranih za študije spola in seksualnosti
ter beleženje gejevske in lezbične zgodovine.
Prav tako je natančno popisana, zabeležena in arhivirana zgodovina
političnih prizadevanj za zakonsko enakopravnost. Homofobni diskurz,
ki trdi, da zahtevamo posebne pravice in ki se kot laž, ki jo
dovoljkrat ponovimo, spreminja v resnico za naše homofobne sodržavljane,
za svoje izkrivljanje realnosti ne more najti podlage v manifestih,
zapisnikih, javnih pozivih, v zgodovinskih dokumentih torej,
ki smo jih arhivirali v vseh teh letih organiziranega delovanja
kot gibanje in kot skupnost.
Pravica do socialne in materialne varnosti, ki jo nudi sklenitev
zakonske skupnosti, ni posebna pravica. Pravica do varnega in
nediskriminatornega delovnega okolja ni posebna pravica. Pravica
do fizične in čustvene varnosti ni posebna pravica. Pravica do
izbire življenjskega sloga je neodtujljiva pravica slehernega
posameznika in naloga države je, da mu zagotavlja možnosti za
dostojanstven obstoj.
Prve zahteve po ureditvi zakonske zaščite gejev in lezbijk pred
diskriminacijo so se pojavile takoj na začetku gibanja. Na popolno
uzakonitev svojih pravic do socialne, fizične in čustvene varnosti
čakamo sedemindvajset let.
Za nami je sedemindvajset let kulturnega in političnega delovanja,
javnega delovanja in javnih dogodkov, na katere so vrata odprta
vsem. Ni vam potrebno biti gej ali lezbijka, da si ogledate film
s homoseksualno vsebino, kakor vam ni potrebno biti črnka, da
preberete knjigo Angele Davis, ali Rom, da uživate ob romski
glasbi, ali hendikepirani, da ugotovite, v koliko kulturnih institucij
ali prostorov druženja zaradi svoje oviranosti ne boste imeli
dostopa.
Na prvi paradi ponosa so bili naši podporniki in soborci iz
vrst hendikepiranih, Afriškega centra, izbrisanih, gibanja za
drugačno globalizacijo, anarhistov. To dejstvo omenjam, ker se
je v času tako imenovane ekonomske krize potrebno vrniti k preprostemu
političnemu konceptu. Imenuje se solidarnost.
Solidarnost je tisto, k čemur pozivamo naše sodržavljane in
sodržavljanke, medtem ko v parlamentu poteka politično kockanje,
ki nas je pripeljalo v situacijo, kjer so preživetvena vprašanja
ranljive manjšine instrumentalizirana za nabiranje političnih
glasov. Pozivamo vas, da spregledate farso, ki se odvija, da
pogledate preko puhlic o biološkem determinizmu, moralni paniki
in podobnih odvodih, ki depolitizirajo pomembna vprašanja, ki
se tičejo napredka, varnosti in modernosti neke države. Pozivamo
vas, da vržete pogled mimo tistih, ki na vse grlo vpijejo o posebnih
pravicah, in za njihovimi praznimi besedami vidite nas, geje
in lezbijke, in se odločite za najbolj politično dejanje v tem
tekmovanju v kričanju – za solidarnost z vašimi sodržavljankami
in sodržavljani.
Morda se zavedate, da v času krize in razrastu sovraštva vsakdo
pride na vrsto. Morda si mislite, da čas za vas še ni prišel,
ker niste ne lezbijka ne izbrisani ne Romkinja ne hendikepirani.
Toda slabi časi ne prihajajo, slabi časi so že tu.
Živite v državi, kjer smo homoseksualci, Romi, migranti in druge
ranljive skupine žrtve fizičnega in psihičnega nasilja. Kjer
je tudi vaša zaposlitev in z njo povezana socialna varnost postala
vprašljiva, ker vas je neobrzdani kapitalizem oropal dostopa
do vseh tistih pravic, za katere so bila potrebna desetletja,
da so se uzakonile. Živimo v državi, kjer se politične točke
nabirajo na hrbtih najranljivejših skupin v družbi in kjer so
vaši otroci ali pa njihovi prijatelji, vaši sodelavci, sorodniki
in sosedje s sovražnim govorom zmanipulirani do te mere, da v
času kulturnega dogodka, literarnega večera, zamaskirani s kamenjem
in baklami v rokah napadejo gejem in lezbijkam prijazen lokal.
Da naslednje leto vržejo vanj ne eno, pač pa več molotovk in
ga popišejo s sovražnimi grafiti, seveda s slovničnimi napakami,
kajti sovraštvo, nasilje in zatiranje ne potrebujejo slovnice,
ne potrebujejo kulture in ne potrebujejo moderne civilizirane
države, pač pa molk in apatijo, tiho odobravanje in pa seveda
najbolj ploden humus – javni sovražni govor, ki jim daje dovoljenje
in odvezo, da se v družbi razrastejo kot rak. Živite v državi,
kjer nekaj čez peto uro zjutraj, pri belem dnevu, z betonskim
podstavkom razbijejo okno edinega gejem in lezbijkam prijaznega
lokala. Prostora, v katerem nekaj ur kasneje mavrični otroci,
otroci istospolnih staršev, poslušajo pravljice ob razbiti šipi.
To zagotovo ni usoda, ki bi jo kdorkoli želel zase ali za sočloveka.
Dolžnost gejevske in lezbične skupnosti je, da ne pustimo, da
nas preglasi sovražni govor. V časih, ko se merila civiliziranosti
in modernosti družbe nižajo, ko se državljanom in državljankam
v glavo vtepa strah, da je zaradi golega preživetja potrebno
držati jezik za zobmi in kjer se kot odvod za frustracije, ki
jih proizvajata brezperspektivnost in izginjajoča socialna varnost,
promovira nasilje nad socialno ranljivimi skupinami, je javno,
artikulirano, politično delovanje bistveno ne samo za naše preživetje
in preživetje naše skupnosti, pač pa je tudi družbeno odgovorno
ravnanje.
Še zadnje besede gejevski in lezbični skupnosti – nikoli ne
smemo postati apatične žrtve. Nikoli ne bomo prevzeli mentalitete
žrtve, dokler se bomo zavedali, da je to tukaj naš prostor, da
so to naše knjige, naši arhivi, naša zgodovina, naša kultura
in da smo jih gradili, pisali in ustvarjali sedemindvajset let. |
|
 |
|
|
 |
|
