Prigode - tretji pomladanski tek

Zopet smo se poskusili v teku. Zacelo se je v soboto 10.5. ob 9.00 zjutraj, oziroma bi se zacelo, ce nekdo ne bi zamudil. Poleg dobre psihicne in fizicne pripravljenosti se je za tek potrebno posteno ogreti, za kar nekateri potrebujejo odlocno vec casa kot drugi.

Na cilju nas je prestregel sportni novinar Ales, cigar neposredno zbrane komentarje in vtise udelezencev objavljam v nadaljevanju:

Janez Kotar
Na cilj je pritekel prvi z rekordnim casom 1.48 (ena ura in oseminstirideset minut), ter povedal nekaj misli: »Vesel sem, da sem na vrhu, nic pa ne bi skodovalo ce bi imel rezervno koleno«

Gregor Omahen
Po odlicnem finish-u je pritekel kot drugouvrsceni z casom 1.50, kar je se vedno bolje od starega rekorda proge. Na cilju v valu navdusenja ni bil pripravljen dati izjave.

Matjaz Klancar
Po moje najvecje presenecenje teka si je z zelo dobrim rezultatom 1.53 pritekel odlicno tretje mesto, na cilju pa je se ves zasopel zmedeno izjavil: »Grega me je prehitel, ... ceprav je bila to tekma med nami (brez Janeza) sem vesel, da sem drugi ???«

Rok Steblaj
Z enominutnim zaostankom za Matjazem je zasedel cetrto mesto in dosegel zelo lep rezultat 1.54. Vsekakor bo moral popraviti svoj odnos do javnosti, s katero ni bil pripravljen deliti obcutkov ob prihodu na cilj.

Andrej Kotar
Za progo dolgo dvajset kilometrov je porabil natancno 2.00 (dve) uri, ter dosegel peto mesto, na cilju pa je izjavil: »Lepo je, da vikend se stoji na istem mestu, da se ni premaknil se dlje ...!«

Marjan Marolt
Tudi Marjan je za pot porabil tocno dve uri, tako da sta z Andrejem prispela skoraj istocasno in samo fotofinish bi lahko razlocil kdo je bil peti in kdo sesti. Naprava se nam je na poti pokvarila, tako da si oba delita mesti. Na cilju je ves utrujen v svojem znacilnem zgovornem slogu dejal: »Ti bom ze dal izjavo ko bo cas za to!« Na moja nenehna prigovarjanja pa je na koncu le dejal: »Heroj sem zato, ker sem preckal podrta drevesa.«

Nobene stvari se ne lotimo le delno, zato smo imeli kot pravi tekaci tudi svoje spremstvo. Ce objektivno ocenim njihovo delo, moram reci, da so na poloznem delu poti uspesno opravili svojo nalogo, kar pa ne morem trditi za klanec. Zaradi dela na cesti, so morali obrati obvozno pot z vsemi neznanimi razpotji, zato so nase suhe obleke prisle na cilj sele pol ure za nami Takrat so bile ze nase preznojene skoraj suhe.

Dolgotrajen tek je naporen in zahteva svoj del energije. Da ne bi shirali je bilo potrebno primanjkljaj nadomestiti in Marjan ter Matjaz sta se hitro lotila del okoli raznja. Nic ni lepsega kot postrezen izdaten obrok po napornem delu. Teknil je tudi tistim, ki so se pripeljali z avtom.

Po napornem teku in se napornejsem kosilu se vedno prileze posten dremez. Nekateri to sicer razlagajo kot pretirano utrujenost, a sam mislim, da ni nic lepsega kot popoldanski pocitek.

Naj bo na koncu se en utrinek iz narave. Fotografija namrec prikazuje pogled od vikenda na Samotorico, to je v smeri povratka v Ljubljano. Zvecer se je ozracje umirilo in skozi oblake je posijalo sonce, kot bi nam hotelo reci, naj ostanemo se kaksen dan. A kaj ko smo vedno razpeti med toliko obveznostmi. Lahko vam le zatrdim, da na ples tisti vecer ni odsel nihce od nas, saj smo bili se nekaj dni pri hoji podobni junakom ameriskih westernov.

Vidimo se zopet v naslednji vojni, ko nas bo po napovedih manjkajocih na polju se vec borcev.