Dejstvenik, 18. marca 2008
Črna kronika
Mudo Jacal
Bolnik se je zlomil le dan pred okroglo obletnico. Umirjeno smo malo pojasnili in malo pogrozili, za kaj drugega ni bilo ne volje ne časa. Nadlegovalka, tokrat je bila ena deklina, se je opravičila in zatrdila, da si bo "zabeležila". Uspešno beleženje želimo.
Dejstvenik, 19. marca 2007
Črna kronika
Mudo Jacal
Po 126 dneh vzdržnosti je Mroža 16. marca 2007 ob 15:45 poklical prav prijazen predstavnik zavarovalnice. Dolgi post je povzročil še zlasti hudo lakoto po zasebnosti, bližini in toplini. Prijaznež je navdušeno sporočil, kako da bo jutri (i. e. v soboto, zelo prikladno) po naši soseski križaril njihov agent, ki bo z veseljem prodrl v naš dom, dnevno sobo, in nam, sproščeno v pižamah zajtrkujočim, predstavil ponudbo zavarovalnice Triglav. Ni znano, ali je bil pripravljen priti tudi v posteljo. (Fej, gnusoba!)
V zgoščeni obliki mu je bilo orisano dozdajšnje dogajanje, se pravi to, kar je moč prebratu v prispevkih tu spodaj. Opozorjen je bil, da je tokratna zahteva, naj nas zavarovalnica neha nadlegovati, prav zares zadnja in da bomo, če še kdaj pokliče, stvar nemudoma prijavili strogemu inšpektorju.
Srčno upamo, da je res strog in da bomo premogli dovolj odločnosti in grožnjo uresničili.
(Prijazni pucflek se je od srca opravičil.)
Dejstvenik, 27. novembra 2006
Črna kronika
Mudo Jacal
Našega nesrečnega, razrvanega gospoda Mroža je 9. novembra ponovno napadla že tolikokrat prekleta zavarovalnica. Ob devetih zjutraj ga je "gospa Nevenka" zmotila pri skrajno intimnem opravilu, tako da je še drugič izgubil razsodnost, grozil in pošiljal k Hudiču.
Za prvo silo smo ga bili pomirili in mu odločno svetovali, naj vendar že privleče iz omare svoj stari telefonski odzivnik.
Sami pa smo premagali lenobo in nelagodje in za nasvet prosili čisto pravi državni organ, ki se mu reče Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov. Tu je naše pisemce, skoraj celo:
Spoštovani!
Ker delam doma, naša telefonska številka pa je v imeniku, sem pogosto žrtev telefonskega oglaševanja. Posebno vztrajna je neka zavarovalnica, ki me nadleguje že dolga leta, čeprav sem že velikokrat eksplicitno zahteval, naj naše številke ne kličejo več. Nekajkrat so to tudi obljubili, nekajkrat so trdili, da to ni mogoče, nekajkrat pa so me arogantno podučili, da me ima pravico klicati, kdor hoče, ker je številka javno objavljena.
Zanima me, ali v tem primeru velja 45.a člen Zakona o varstvu potrošnikov (Če potrošnik pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve).
Kaj, če sploh kaj, lahko ukrenem, da me omenjeno podjetje ne bi več klicalo?
Zahvaljujem se za odgovor in lepo pozdravljam!
Odgovor je prispel že naslednji dan, podpisal pa ga je prijazen pravnik iz Društva za varstvo potrošnikov Maribor (jasno, Štajerci morajo poseči, pa gre ...). Tu je bolj ali manj ves odgovor (podčrtave so Dejstvenikove):
Spoštovani,
Na podlagi pogodbe o sofinanciranju splošne svetovalne dejavnosti s področja varstva potrošnikov za leto 2006 Vam posredujemo odgovor na zastavljeno vprašanje. Odgovor, ki smo ga pripravili, temelji na podatkih, ki ste nam jih posredovali v dopisu.
Pogodbe, sklenjene na daljavo oz. natančneje, posredovanje ponudb za sklenitev takih pogodb preko komunikacijskih sredstev, ureja kot ste sami ugotovili, 45.a člen Zakona o varstvu potrošnikov. Podjetje lahko uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Pri telefonskih pogovorih mora oseba, ki v imenu podjetja vzpostavi telefonski stik, na začetku vsakega razgovora s potrošnikom razkriti firmo in sedež podjetja in jasno povedati, da gre za klic, ki ima komercialni namen (čl. 45a/2 ZVPot). Pomembna za konkreten primer je tudi določba, da v kolikor potrošnik pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve (čl. 45a/4 ZVPot).
V kolikor prodajalci blaga in storitev za posredovanje njihovih ponudb uporabljajo tudi avtomatske klicne sisteme, pride v poštev tudi 135. člen Zakona o telekomunikacijah, po katerem se smejo avtomatski klicni sistemi uporabljati za neposredno trženje le, če je prizadeti naročnik dal predhodno soglasje. Za kršitev določila je zagrožena denarna kazen od 350.000 do 500.000 tolarjev (čl. 144 ZTel-1).
V kolikor prihajajoči klici ne bodo v skladu z opisano ureditvijo Zakona o varstvu potrošnikov, telefonista oz. prodajalca obvestite o kršitvi zakonodaje in o namenu prijave kršitve na Tržni inšpektorat RS. Za kršitev 45a člena ZVPot je zagrožena kazen od 3.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev (čl. 77 ZVPot), kar bo gotovo pomemben element odločitve, ali Vas bodo s strani tega podjetja še nadlegovali.
V upanju, da boste nastalo situacijo uspešno razrešili,
Vas lepo pozdravljamo, ...
Torej nismo ravno narobe razumeli svojih pravic. Ko bo nesrečna zavarovalnica gospoda Mroža spet poklicala, jo bo prijavil tržnemu inšpektoratu. In potem bomo poročali, kaj se bo (ali pač ne) zgodilo. V resnici seveda ne gre za to. Težko je razumeti, da ta ustanova vztraja pri načinu "oglaševanja", za katerega ve, da gre veliko ljudem na živce in da gre nekaterim močno na živce.
Če vodilni uslužbenci v zavarovalnici Triglav, ki o teh stvareh odločajo, ne bi bili tako brezupno slabo vzgojeni, bi itak dobro vedeli, da ni vljudno telefonirati ljudem, ki jih sploh ne poznajo. In bi jih bilo strašno sram že ob misli, da bi utegnili v neprištevnosti kaj takšnega storiti.
Sosedov mulec je nedavno tega, pred petintridesetimi leti, poklical naključnega gospoda Zajca, ki ga je našel v imeniku.
"Halo, je tam gospod Zajec?"
"Ja, pri telefonu!"
"Jaz sem pa lovec. BUM!"
Bili smo otroci. Z veseljem se spominjamo sicer bolj kilave potegavščine. Samo enkrat smo si jo privoščili in še danes nam je v resnici malo nerodno. A naše otroštvo je bilo dovolj srečno in zdravo, da ni nihče od nas postal poklicni telefonski nadlegovalec. Na primer kak "menedžer" v zavarovalnici Triglav. Ker tiste Nevenke so še najmanj krive.
Dejstvenik, 29. junija 2005
Črna kronika
Le dva meseca po naši obljubi, da se z nesramno zavarovalnico ne bomo več ukvarjali, moramo zarečeni kruh pojesti. Predvčerajšnjim je gospoda Mroža spet zmotil telefon, resda ne med delom, saj je ravno zapravljal čas in živce z odpravljanjem prodajalcev "umetniških del" izpred hišnih vrat.
Tudi tokrat je od nebodijetreba gospe zahteval, naj si zapiše njegovo številko in naj ga nikoli več ne pokliče. "Strašno bedno sem se počutil, ko sem že kdove katerikrat kot največji bebec izvajal ta ritual," je dan po dogodku še vedno pretresen opisoval naš sodelavec. "Črn obup mi je okrnil razsodnost; pripravljen sem bil reči kar koli, da bi se znebil tega dolgoletnega nadlegovanja. Kaj čim bolj groznega, da bi jih nekako prisilil, da bi se zmenili za moje zahteve. Kar bleknil sem, brez nadzora je zletelo skozi usta," je migal z rameni sicer dobrodušni možak.
"Ko je ženska zagotovila, da si je vse zapisala in da me ne bodo več klicali, sem v obupni želji, da bi bilo to za spremembo res, dodal še grožnjo. Niti ponoviti je ne morem ... Denimo, da je bilo nekaj v zvezi z mojim prihodom tja, k ženski. Oboroženim prihodom." Znojno čelo si je skušal obrisati ob ravno tako mokro podlaket. "Iz mene so naredili pošast ..."
Dejstvenik, 28. aprila 2005
Črna kronika
Pet mesecev je zavarovalnica Triglav našega sodelavca pustila pri miru, skorajda bi že verjeli, da se je začela bolj spodobno obnašati. A so na gospoda le malce pozabili. Tokrat so si izmislili "anketo"; ni jim pomoči, zato se s to bedno ustanovo ne bomo več ukvarjali, bomo pa seveda veseli, če bo propadla.
Delo, 5. marca 2003
Pisma bralcev
Dovolj mi je telefonskega nadlegovanja
S tem odprtim pismom želim odgovor na tole vprašanje: Kako naj se ubranim vsiljivih telefonskih ponudb nekaterih književnih založb, zavarovalnic, posebej Zavarovalnice Triglav, ki me nadlegujejo in motijo v mojem domu ob kateri koli uri dneva in tudi večera? Njihovo vdiranje v moje domovanje enačim z nasiljem. Svoje ponudbe naj omejijo na kar koli. Njihovi tržni uspehi me ne zanimajo.
Na svojem domu želim biti nenadlegovana in nemotena!
Marta Gorup, Zvezda 8, Ljubljana Šentvid
Podobne težave osamljenega dežurnega novinarja Dejstvenika:
Ta nebodijetreba zavarovalnica je res med najbolj nesramnimi. Septembra lani npr. so me zasačili z golim majhnim otrokom in pritisnili z vprašanji kot "... ste upokojen, zaposlen?", pa sem jim - sploh ne prvič - pojasnil, da jih to prav nič ne briga in da ne želim, da me še kdaj pokličejo. Kar bi morali menda upoštevati. Zdržali so do 26. februarja, ko so me zmotili med spopadi s hudo gripo, s štiridesetimi stopinjami in povsem brez moči. Nadpovprečno - še za ta "poklic" - ohol in nevzgojen gospodič me je spet spraševal po osebnih stvareh, na mojo pripombo, da me moti v zasebnem stanovanju, pa me je nahrulil, da je moja telefonska številka javno objavljena, v imeniku ... Da bi se mu jezik posušil!
Imajo torej imenik, za bonton pa še slišali niso, kaj šele da bi ga vsaj malo upoštevali. Osnovno vprašanje je res, kako se jih ubraniti. Ali kaj pomeni člen 45a Zakona o varstvu potrošnikov, ki pravi takole:
Če potrošnik pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve.
Naša najljubša zavarovalnica se za tovrstne izjave pač ne zmeni, nič ne pomaga. Naj se človek loti silnih bojev za pravico do miru, ki je v resnici najbolj temeljna pravica? Že za pisanje pisem bralcev je tako škoda časa. Za vsakršno ubadanje s temi nadlogami, ki so brez vsake koristi na svetu, škodljivci, požrešni brezobzirneži. Samo želimo si lahko, da bi zavarovalnica Triglav čim prej propadla, crknila, izginila s svojimi nadlegovalci vred. Sicer bo kdo prišel tja in jo upravičeno zažgal.
K sreči smo preživeli neznansko kampanjo pred izidom tisočkrat prekletega slovarja tujk, ki ga bomo navsezadnje itak prav vsi kupili. Ali pa smo ga že. Zoper telefonade ni pomagalo iskreno zagotovilo, da raje plačam trojno ceno v knjigarni, kot da me babše ven in ven moti. Tako kot je nesmrtno prekletstvo leksikon Sova iste založbe, ki smo ga prvič kupili v sivi davnini, zdaj nas pa vse življenje tu in tam sprašujejo, ali morda želimo novejšo različico. Naj jih dihur posmradi.
Če nadlegovalko, nadlegovalca spomniš na svojo zasebnost, utegne pojamrati, da je pač zgolj nepomembno kolesce velike mašine, uboga para, ki se trudi za vsakdanji kruh ipd. Dovolj je bilo prijaznosti in razumevanja, to so prehude nesramnosti. Pa naj si poišče spodobno službo. Že npr. beračenje premore več dostojanstva.
Znan ameriški komik je nadlegovalki odvrnil: "Dajte mi, gospa, svojo domačo številko, pa vas bom poklical zvečer, ko bom utegnil." Je vredno poskusiti?
A. Mrož, dežurni pucflek, Dejstvenik, Ljubljana
Pripis
Naš zdaj že nekdanji novinar, gospod Mrož, je novembra 2004, ko ga je zloglasna zavarovalnica spet enkrat nadlegovala, jasno in odločno zahteval, naj njegove številke nikoli več ne kličejo. Gospa je zagotovila, da bo to "zabeležila". Počakajmo, kaj bo ...
Iz poduka Zveze potrošnikov Slovenije:
Če potrošnik pri kateremkoli osebnem stiku prek sredstva za komunikacijo (mednje sodi tudi telefonski pogovor) izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu jih podjetje ne sme več pošiljati, pravi omenjeni zakon.
Če podjetje potrošniku pošilja sporočila, čeprav je le-ta podal izjavo, da teh sporočil ne želi več, lahko tržni inšpektor kaznuje podjetje s kaznijo 3.000.000 SIT. Zato smo tudi našemu članu predlagali, da o kršitvah Zakona o varstvu potrošnikov obvesti tržni inšpektorat.