|
|
Poslikane
panjske končnice,
oljne
sličice na sprednji strani čebeljih panjev, so oblika avtentične
slovenske
ljudske umetnosti. Pojavile so se v drugi polovici 18. stoletja,
najbolj plodno
pa je bilo obdobje med 1820. in 1880. letom. Njihov nastanek in uporaba
sta
vezana na vpon razvoja čebelarstva, bile pa so tudi
statusni simbol. V začetku 20. stoletja je
poslikavanje panjskih končnic zaradi socialno-ekonomskih sprememb
zamrlo. Poslikane
panjske končnice, ki so jih večinoma ustvarjali polkvalificirani
slikarji in
kmetje, so se razvile v posebno umetniško zvrst s specifičnimi motivi,
simboliko, načinom pripovedovanja in likovnim stilom. Ohranilo se je
več kot
600 različnih motivov, ki jih hranita Slovenski etnografski muzej v
Ljubljani
in Čebelarski muzej iz Radovljice. Motivi so odraz takratnega kmečkega
okusa,
razmišljanja in vedenja, hkrati pa pahljača ustvarjalnosti, satire,
čustvovanja
in miselnosti.
Mednarodni
projekt Sekira v medu
- stripi po motivih poslikanih panjskih
končnic je spodbudil francoski ustvarjalec in založnik Pakito
Bolino, ustanovitelj avtorske skupine Le Dernier Cri iz Marseilla,
ki se je
s poslikanimi panjskimi končnicami srečal ob razstavi v Ljubljani leta
2000.
Pestra motivika in tematika končnic ter svojevrstna revitalizacija
ljudske
umetnosti v sodobnem stripovskem mediju so spodbudile tako uredništvo
Stripburgerja kot sodelujoče avtorje k realizaciji projekta.
Pri projektu,
ki ga uredništvo revije Stripburger
pripravlja v sodelovanju s Slovenskim
etnografskim muzejem
(SEM),
italijanskim združenjem Viva
Comix in stripovsko knjižnico Serieteket
iz Stockholma, sodeluje 11 avtorjev. Devet avtorjev: Anke Feuchtenberger (Nemčija), Jakob Klemenčič
(Slovenija), Koco
(Slovenija), Milorad
Krstić (Madžarska), Matthias
Lehmann
(Francija), Rutu Modan
(Izrael), Vladan Nikolić
(Srbija in Črna gora), Marcel
Ruijters (Nizozemska) in Danijel
Žeželj
(Hrvaška/ZDA), je izbralo vsak
svoj motiv iz zakladnice poslikanih panjskih končnic in ustvarilo
stripovsko
zgodbo. Devet
stripovskih knjižic s 24 do 48 stranmi, zaprtih
v škatlo, sestavlja zbirko Honey
Talks - Comics Inspired by Painted Beehive Panels.
Izbrani
motivi: Lovčev
pogreb, Petelina peljeta medveda, Pegam in Lambergar, Lisica lovca
brije, Kozel
žre in serje krojača, Srce Jezusovo in srce Marijino, Ženski dvoboj na
petelinih, Ženska vzame čebelni panj, Vlak, Adam in Eva v raju: kača
nagovarja
Evo, naj užije sad drevesa spoznanja, poudarjajo pestrost tematike,
stripovske
zgodbe pa kažejo tako vsebinsko kot likovno in tehnično zelo različne
avtorske
pristope. Medtem ko prinaša zgodba izrealske avtorice Rutu Modan
temelječa na
motivu Lisica lovca brije ‘pravoverno’ interpretacijo v vizualnem duhu
panjskih
končnic, prikaže zgodba Milorada Krstića o Pegamu in Lambergarju
sodobni krimič
v filmskem duhu, Matthiasa Lehmanna pa motiv Petelina peljeta medveda
spodbudi,
da izpove avtobiografsko pripoved v scratchboard tehniki. Marcel
Ruijters z
izbiro motiva Adam in Eva v raju: kača nagovarja Evo nadaljuje svojo
sago o
religijah, Vladan Nikolić pa je svojo stilizirano risbo tokrat
približal
vzdušju Divjega zahoda. Koketiranje Danijela Žežlja s tradicionalno
ljudsko
umetnostjo tudi tokrat rezultira urbano poezijo, Koco pa nadaljuje s
svojim
razmišljanjem o dnu človeške eksistence. Likovnosti panjskih končnic se
poleg
Rutu Modan izmed sodelujočih najbolj približa Anke Feuchtenberger,
medtem ko
Jakob Klemenčič dejansko panjsko končnico postavi v nov fiktivni
kontekst.
Pakito Bolino (Francija) bo oblikoval in natiskal motive za naslovnico
posebne
luksuzno izvedene zbirke v lesenih škatlicah z omejeno naklado.
Projekt
poleg zbirke knjižic prinaša tudi razstavo Sekira v medu
-
stripi po motivih panjskih
končnic oz. Dipped in Honey - Comics Inspired by
Painted
Beehive Panels, ki bo najprej na ogled v Slovenskem etnografskem
muzeju,
letos pa bodo sledila še gostovanja v stockholmski Serieteket (junij -
avgust,
Kulturhuset), Visionario (december, Videm, org. Vivacomix) in
na mednarodnih stripovskih festivalih GRRR! (Pančevo,
Srbija in Črna gora) ter 9th World (Kijev, Ukrajina). Razstavo, ki
bo
vsebovala originalna stripovska dela in replike izbranih motivov,
bodo
zaokrožili Matej Lavrenčič
(Slovenija) s kratkim animiranim
filmom
ter Andrej Štular in Petra Stare (Slovenija) z
miniskulpturami.
Ob
odprtju razstave, 8. feb. 2006,
bodo od tujih avtorjev prisotni Matthias Lehmann, Pakito
Bolino
in Marcel Ruijters.
9. feb. 2006 bo v
prostorih SEM potekal pogovor
na temo Ohranjanje
starega skozi novo. Na pogovoru bodo sodelovali: Bojana
Rogelj
Škafar (direktorica SEM), Rajko
Muršič (predstojnik Oddelka za
entologijo in
kulturno antropologijo, FF), Jelena
Horvat (v. d. ravnateljice Osnovne
šole
Antona Janše v Radovljici), Tadeja
Rozman (profesorica likovne
pedagogike na OŠ
Antona Janše), Matthias Lehmann, Pakito Bolino in Marcel Ruijters.
Off
program
projekta Sekira v medu je projekcija dveurnega
animiranega filma Divja
verstva (Les religions sauvages), ki bo v petek, 10. februarja,
na
ogled v Kinodvoru. Novi animirani film iz umetniškega ateljeja Le
Dernier
Cri je rezultat triletnega sodelovanja 30 ustvarjalcev iz 14
različnih
držav in deluje kot nekašen čuden ex-voto katalog različnih religij,
kot
kompilacija animiranih segmentov, ki narativnim delom dve uri vsiljuje
hipnotično-epileptičen ritual, splet nezavednih slik in obscenih
ceremonij ...
Divja glasba in energična pripoved o kaosu sveta, ki meša kulturne
vplive s
fanatizmom, se stapljata v vizualno magmo. Pri projektu
sodelujeta tudi tokratna gosta Matthias Lehmann in Marcel
Ruijters.
Drugi del projekcije spremlja glasba v živo. Pakitu Bolinu,
režiserju
animiranega filma, se bo pridružil bobnar iz domačih logov Marjan
Stanič.
|