MATJAŽ PIKALO
Rodil sem se pred štiriinštiridesetimi leti v Slovenj Gradcu. Ob rojstvu sem baje najprej kihnil, potem pa spal tri dni in noci. Ata Freud bi z majhno pomocjo analize strokovno ugotovil, da najbrž zaradi protesta, ker se nisem hotel lociti od udobne in varne maternice, novega sveta pa že kot dojencek nisem bil pripravljen sprejeti takšnega, v kakršnega sem se rodil. Mogoce tudi zato hocem ta svet preoblikovati po svoji podobi in ga narediti takšnega kot mi je všec. Mogoce tudi zato pišem in ustvarjam. Poleg pisanja sem pocel (in še pocnem) še marsikaj drugega: nastopal v cirkusu, bil vzgojitelj v vrtcu, urednikoval v literarni založbi, igral v glasbeni skupini, nastopal v oglasih, na televiziji, v filmih in v gledališcu, delal v muzeju, prodajal avtomobile in parfume študiral (in doštudiral), kajti po izobrazbi sem namrec etnolog in sociolog kulture ... Vse to, da bi lahko živel in delal kot svobodno in ustvarjalno cloveško bitje, ceprav sem pri tem pocetju in razmišljanju naletel na mline na veter, za katere pa upam, da jih bom kot don Kihot premagal in bom po svoji življenjski poti neovirano jezdil naprej ...

ERIKA VOUK
Erika Vouk, pesnica in prevajalka, je dobitnica najbolj prestižnih nagrad za poezijo: Jenkove (2002) in Veronikine (2004), že leta 1997 jo je rojstno mesto Maribor nagradilo z Glazerjevo listino. Izjemen pesniški opus Erike Vouk obsega zbirke: Bela Evridika (1984), Anima (1990), Belo drevo (2000), Opis slike (2002), Album (2003), Valovanje (2003), Z zamahom ptice neka roka slika (2007, izbor) in Rubin (2008), slednja knjižna dragotina je s spremno besedo pesnika Milana Vincetiča izšla pri založbi Pivec.

TONE DODLEK
Pred sedemdesetimi leti se je na današnji dan rodil pesnik, pisatelj in esejist Tone Dodlek. Prvo zbirko pesmi Passo de muerte je izdal leta 1972, zadnja, Zabeleni, pa je izšla letos. Ob njegovi sedemdesetletnici vas vabimo, da z igralcema Vesno Jevnikar in Alešem Valičem preberemo njegovo zbirko. Ko so ribe zvezde popasle. Gre za nekakšen notranji dvogovor, ob tem pa si avtor zastavlja tri vprašanja: Kaj molčim, da se tako počutim?, Česa ne potrebujem, da bom srečen? in Kaj v meni ni resnično ogroženo.

SOMA ARSEN
Tomislav Vrečar alias Soma Arsen, pesnik in performer, avtor šestih pesniških zbirk (Punk še ni hin, Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski, Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, Naj me koklja brcne, Kurc pesmi, Ime mi je Veronika). Občasno prevaja italijansko poezijo in piše verze v italijanščini. Včasih otroško igriv, včasih boleče doživet podalpski klovn, vandravec, besedni potepuh in kot vsak pravi pesnik brez domovine priznava le bratstvo pesniških sotrpinov, ki maličijo belino, da bi lahko preživeli. Najdete ga povsod tam, kjer se topoli šibijo v vetru in prepevajo tako kot on, zemlji in nebu.

SUZANA KEBER
Suzana Keber, rojena leta 1980, je Mariborska pesnica mlajše generacije, ki je sodelovala pri pesniških zbirkah Blogozija, v kratkem pa bo izšla tudi njena samostojna pesniška zbirka. Študirala je teologijo v Mariboru, v okvirju študija pa se je posvečala predvsem filozofiji in pedagogiki.

BENCE LAJOS
Rodil se je v Genterovcih leta 1956, od leta 1997 predsednik Društva prekmurskih madžarskih pisateljev, leta 2009 pa postane še predsednik Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev. Je ploden pesnik, ki piše v slovenščini in madžarščini.

TONJA JELEN
Rojena leta 1988 v Celju. Študirala je slovenski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2012 diplomirala. Je soustanoviteljica in sourednica študentsko literarno-jezikoslovne revije Liter jezika, kjer piše predvsem članke s področja književnosti. Med letoma 2011 in 2012 je pripravljala ter vodila literarno oddajo Anima-lit na radiu Marš. Kot študentka je aktivno sodelovala na festivalih Borštnikovo srečanje in pri projektu Literatura na cesti, kateri je bil tudi del vsebin Evropske prestolnice kulture. Na IV. festivalu romske kulture Romano Čhon je izvedla predavanje Rominje v slovenski literaturi. Piše predvsem pesmi.

JANA KOLARIČ
(rojena 1954 v Mariboru) je pesnica, pisateljica in prevajalka. Kot režiserka po poklicu je napisala veliko dramskih tekstov tako za gledališče kot za radio. Bila je urednica dramske zbirke za šolske odre Primadona, h kateri je poleg »režijskih knjig« prispevala tudi naslove: Erazem in potepuh, Ostržek in roparja, Ostržkove morske pustolovščine, Martin Krpan. Njene igre so uprizorili številni amaterski odri v Sloveniji in zamejstvu, Salon Expon pa tudi Drama SNG Ljubljana. Knjižne objave: romani Izpred kongresa (2006), Draga Alina, draga Brina (2008), Zima z ognjenim šalom (2012) – oba v soavtorstvu, in zbirka kratkih zgodb Lutke iz Ljubimora (2009). Poezija za otroke: Ugibanke male, oblečene v šale, Dobro jutro, lutke, Brodolom v otroški sobi, Koga se strah boji (v soavtorstvu), Muc Pep reši hišo, Transverzala skozi leto. Zelo brane so njene prevedene knjige Kuštravi Slave z mlekarske pristave, Medo je bolan in Vesoljci v gatah. Leta 2008 je bila njena kratka zgodba Barva marsovskih hlač izbrana za predstavnico Slovenije v svetovni antologiji IBBY-ja. Zmagala je na natečaju za ljubezensko pesem Rojanski Krpan iz Trsta 2009 in na Pesniškem vrtiljaku Maribor 2009, dveh radijskih natečajih (za radijsko igro in za pravljico Lahko noč, otroci), na Mentorjevem feferonu za protestno pesem (2012) – Balado o strugarju je uglasbil Matej Krajnc. Letos je s kratko zgodbo Teta Medeja zmagala na prvem Literary Death Match v Ljubljani. Redno sodeluje na Proznih mnogobojih. V zadnjih letih se najbolj posveča prav protestni poeziji, objavlja jo na portalu pesem.si in na svojem FB-profilu ter z njo nastopa v živo – seveda na protestih.

SARA FABJAN
Rojena leta 1992, živi v Grosuplju. Trenutno zaključuje prvo stopnjo študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njene pesmi so bile objavljene v nekaterih slovenskih revijah (Poetikon, Vpogled, Primorska srečanja) in s svojimi pesmimi nastopa na literarnih večerih (Mlade rime, Noč mladih, Ta lepa mladost). Bila je urednica gimnazijske literarne revije .Kamen in s pomočjo Gimnazije Bežigrad je leta 2011 izdala pesniško zbirko Dnevnik nekega človeka. Trenutno je pomočnica urednice literarne revije Filozofske fakultete Novi zvon.

DAVID ŠUŠEL
Živi v Kočevju. Zbirki Sledenje Kairosa (Mondena, 2000) in Veter v sunkih (Klub kočevskih literatov, 2007) ter antologija Kovček z dvojnim dnom (DRPD NM, 2010). Objavljal je v revijah Rast, Mentor, Fontana, Štirje letni časi ter na Radiu Slovenija. Poskusil se je v pisanju scenarijev (študentski film, prireditve), pravljic, kot pisec tekstov v oglaševanju in v prevajanju (RŠ, Za 2 groša fantazije). In pisanju besedil (Abadon, album skupine Gottschee).

BOJAN SEDMAK
je med ostalim bil tudi kantavtor in tekstopisec, najbolj aktiven v 80. in 90-ih letih. Je prepoznavna figura mariborskega kulturnega dogajanja, v katerega tudi sam vedno več posega z lastno dejavnostjo.

NOVICA NOVAKOVIĆ
(1965) se je rodil v Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1989. Kot pesnik je nase opozoril leta 1990, ko je na »Goranovem proljeću« za rokopis prvenca prejel eminentno YU nagrado »Goran za mlade pesnike«. Njegove »nadrealistične« pesmi so še istega leta izšle pod naslovom Raztegljiva tetovaža in bile prevedene v hrvaški jezik. Skupaj s prvencem je do danes izdal enajst knjig, med katerimi je šest pesniških zbirk za odrasle in pet za otroke. Omeniti gre predvsem kultno zbirko Zapeljevanje in prav tako zelo odmevno Brezglavi jezdeci, med bralci pa je izredno priljubljena tudi Rumena, zelena, modra, rjava. Otroci obožujejo njegovo poezijo, namenjeno najmlajšim. Najbolj sta priljubljeni Nekaj čisto pravih in Strašna biba pesmi šiba, pot pa si utira tudi Stvor. Redno objavlja v literarnih revijah, zastopan je v nekaterih domačih in tujih antologijah in zbornikih.

JANEZ MENART
slovenski pesnik in prevajalec (1929–2004). Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, dve leti kasneje pa prvo samostojno zbirko Prva jesen. Naslednja pesniška zbirka Časopisni stihi velja za oblikovno eno najdrznejših. Z njo se uveljavil kot najširše razumljiv in sprejemljiv pesnik, odlikuje pa ga izjemna jezikovna spretnost.

KATJUŠA RUČIGAJ
je slovenistka in sociologinja kulture. Prevaja leposlovje iz nizozemščine.

FRANCE ONIČ
Pesnik FRANCE ONIČ (1901 - 1975) je bil najprej ekspresionist. S pesmimi je sodeloval pri Treh labodih, Lepi Vidi in Ljubljanskem zvonu, ter leta 1924 objavil pesniško zbirko Darovanje. Njegova poznejša lirika, zlasti v Novih obzorjih, vsebuje socialne, izpovedne in ljubezenske motive. Že natisnjene in nekaj novih pesmi je leta 1959 zbral v zbirki Luči na obali. Tretja zbirka Iz vrtov ljubezni je izšla 1963, četrtaOsvitipa leta 1974. Na pesmi zbrane v zadnji zbirki so že vplivali moderni eksistencialni in asociativni tokovi v slovenski liriki. (Wikipedija)

LUČKA ZORKO
(1981), pesnica, lektorica in koordinatorica programa pri Založbi Litera. Poezija: Reciklaža kosti (2001), Obdukcija srca (2004), Karavana (2006), proza: Štirje, zbirka kratke proze štirih avtorjev (2002), Grimolda (2008). Leta 2009 je osvojila naziv Vitezinja pesniškega turnirja na 9. Pesniškem turnirju v Mariboru.

TAJA KRAMBERGER
Je še ena tistih ustvarjalcev, ki v sebi združuje pesnico, prevajalko, esejistko, doktorico zgodovine, univerzitetno profesorico in raziskovalko. Rodila se je leta 1970. Njen opus obsega poezijo, knjige za otroke, literarne prevode, znanstvene monografije in zbornike. Živi in ustvarja v Kopru. Je soustanoviteljica mednarodne literarne nagrade KONS, ki se podeljuje pesnikom/pesnicam za njihov opus, za njihovo celostno družbeno in življenjsko držo, torej tistim, ki se angažirajo za skupno dobro vseh ljudi, saj je poleg organizatorke kulturnih in znanstvenih prireditev tudi aktivna borka za pravice ljudi.

KARMEN JORDAN
Študentka angleščine in primerjalne književnosti.

BORIS A. NOVAK
Rojen je leta 1953 v Beogradu. V Ljubljani je diplomiral je iz literarne teorije in primerjalne književnosti. Leta 1996 je postal doktor literarnih znanosti, od takrat je tudi predavatelj. Uveljavljen je tudi onkraj luže, kjer je predaval kot izredni profesor in je prejemnik enega najbolj prestižnih ameriških akademskih  nazivov – Katedra odličnosti v humanističnih vedah.  Kot pesnik, pisatelj, esejist, dramatik in prevajalec – tako kot ga tudi najbolj poznamo, je doslej objavil že več kot 60 knjig – tako za odrasle kot otroke. Pomembno se mi zdi poudariti tudi njegovo aktivno udejstvovanje za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe. Je mednarodno priznan in večkrat nagrajen literat.

ERVIN FRITZ
Slovenski pesnik, prevajalec in dramatik se je rodil leta 1940 v Preboldu. Študiral je dramaturgijo na AGRFT-ju in bil kot dramaturg zaposlen na takrat še Televiziji Ljubljana. Bil je tudi umetniški vodja v Mestnem gledališču ljubljanskem in urednik radijskih iger na Radiu Slovenija. Živi in ustvarja v Ljubljani. Piše tako poezijo, kot pesmi za otroke, satirično dramatiko, radijske igre, songe, librete (libreto je besedilo za opero, balet ali pantomimo; pomeni ''mala knjiga'') in prevaja dela tujih avtorjev. V svojih delih je kritičen, satiričen, duhovit. Vedno je bil zelo kritičen do oblasti, zaradi česar je imel nemalokrat težave pri objavljanju svojih del.

NADA KAVČIČ

NINO FLISAR
(1975) je pesnik, prevajalec, publicist, performer in urednik. Leta 1997 je zmagal na natečaju poezije in proze študentov Univerze v Mariboru. Od leta 2001 do leta 2006 je bil urednik na Študentski založbi Litera, v letih 2001–2003 je bil urednik kulturnega magazina Asskalla, od leta 2006  je urednik pri Založbi Pivec, pri kateri skrbi tudi za izvedbo Pesniškega turnirja. Bil je programski koordinator festivala Performa leta 2008 in 2009 ter Slovenskih dnevov knjige v Mariboru 2009. Pesmi piše le še v kolikor ga kdo na to napelje ali prisili.

DEJAN KOBAN
(1979), pesnik, performer in soustvarjalec serije pesniških večerov Mlade rime. Zaposlen je na RTV Slovenija kot montažer slike in zvoka. Pesmi piše od 16. leta. Po nekaj letih iskanja liričnega subjekta, je, razočaran nad splošno družbeno politično sliko vsega kar ga obdaja, pričel pisati družbeno nekorektno in politično kontaminirano poezijo, ki jo je izdal v knjigi z naslovom Metulji pod tlakom.

VESNA REČNIK-ŠIŠKO
(1961) je zadolžena za odnose z javnostmi v ZD Maribor, je odgovorna urednica internega časopisa Naš dom zdravja in od leta 2011 literarna urednica projekta Rokerji pojejo pesnike. Pesmi je začela pisati v gimnaziji, objavljala je v Katedri, Dialogih, Samorastniški besedi in Locutio on-line. Imela je več samostojnih literarnih nastopov. Leta 1999 je izdala pesniško zbirko Ajna miru. Vesna igra tudi gonge na različnih dogodkih in prireditvah in raziskuje vpliv zvoka gongov na ljudi.

BORUT GOMBAČ
(1962) je pesnik in pisatelj iz Maribora. Po poklicu in izobrazbi knjižničar. Med letoma 1990 in 1992 samostojni kulturni delavec. Od leta 1992 zaposlen v Univerzitetni knjižnici Maribor. Dobitnik Glazerjeve listine 2006, nagrade za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor. Knjižne objave: Največji časopis na svetu (1993), Prostorček in Minutka (1997), Trampolin: roman.com (soavtor, 1999), Razblinjene dlani (2004), Velike oči male budilke (Aristej, 2004), Sence in sinkope, (2007), Nekdo iz smetnjaka (2008). Je tudi avtor songov na zgoščenki Razpljuskane šipe v izvedbi glasbene skupine Cantorana in uglasbitvi Vaska Atanasovskega. Piše tudi gledališke, radijske in lutkovne igre.

JOŽEK ŠTUCIN
(1955) je pesnik, literarni kritik (Delo - Književni listi, Radio Slovenija, Radio Trst A) in publicist iz Tolmina. Od leta 2002 je literarni urednik revije Primorska srečanja. Več let že vodi slovenski osnovnošolski haiku natečaj in izdaja zbornike najboljših haiku pesmi mladih ustvarjalcev. Pred kratkim je izšla njegova trinajsta pesniška zbirka. Je član Društva slovenskih pisateljev, pesmi pa objavlja tudi pod psevdonimom Regina Kralj.

REGINA KRALJ
Pesnica, kolumnistka, krtačni odtis mrtvega pesnika. Iz Tolmina, objavljenih ima nekaj pesniških zbirk: Breztelesje in gon, Hex'n'šus, Persona non granata: (balkanto).

JAN ŠMARČAN
(1979) Revialne objave: SRP, Dialogi, Mentor, Album (BiH), Poetikon, Locutio. Internetni portal Pesem.si. Razni zborniki. Zmajeve solze (soavtorstvo, Separatio, 2004), Nova kolekcija (Subkulturni azil, 2009), Njej (Litera, 2007), Beseda v podobi (zbornik, UGM, 2000). Performance Horror night z Elvisom Berljakom. Samostojni in skupinski literarni nastopi po Sloveniji. Vodenje in organizacija literarnih večerov v Bukvarni Ciproš. Literarna delavnica z mag. Oskarjem Teršem.

BOJAN TOMAŽIČ
Bojan Tomažič je pisatelj, novinar, urednik, tekstopisec in glasbenik. Po prvencu, knjigi kratkih zgodb Konjska zarota (Subkulturni azil Maribor, 1999), je ponovno na literarno prizorišče stopil v letu 2009 z romanom Vonj ljubezni (Ona reče, on reče).

GORAN GLUVIĆ 
(1957) pisatelj. Izšle so mu pesniške zbirke z naslovi: Ulične revolucije, Predgovor k ljubezenskim pesmim, Zmerjanje Lepe Vide, Zadnji poletni ples. Piše še dramatiko in prozo.

ALEŠ MUSTAR
se je rodil leta 1968 v Ljubljani. Diplomiral je iz angleščine in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz književnosti na Univerzi v Bukarešti. Objavil je pesniško zbirko (U)sodno tolmačenje, ki je leta 2007 izšla v makedonščini Sud(bin)sko tolkuvanje, Blesok, Skopje in leta 2008 v angleščini, C(u)rt Interpretations, Blatt Books, New York. Aktivno prevaja romunsko in makedonsko sodobno književnost. Ukvarja se tudi z alternativnim gledališčem.

SEBASTIAN KOREN
(1985), vsesplošni kreativec, ki svojo kreativnost izraža skozi različne medije s namenom, da bi očistil lastno karmo. Po magistrskem študiju s področja marketinško komuniciranje v Angliji , trenutno dela oglaševalki industriji  v  Nemčiji.  Skozi svojo poezijo osmisluje vse tisto kar v svojem življenju obenem poveličuje in prezira.

NEVENKA MIKLIČ
(1982) Pesnica in ilustratorka, rojena v Mariboru, živi in ustvarja v Ljubljani.

DRAGICA KORADE
(1963), novinarka, ki trenutek resnice včasih ujame v pesem. In obratno: včasih jo v trenutku resnice ujame pesem. Te resnice potem zasijejo kot trenutki večnosti.

MARKO KRAVOS
 (1943) je slovenski pesnik in pisatelj iz Trsta. Diplomiran slavist po izobrazbi, je vodil slovensko založbo v Trstu in bil nekaj let profesor na slovenistiki na Univerzi v Trstu. Izdal je 20 pesniških zbirk in 11 knjig proze za otroke in mladino. Njegova dela so prevedena v 20 jezikov. Prejel je več pomembnih nagrad v Italiji, v Sloveniji pa nagrado Prešernovega sklada. Njegove pesmi sta med drugimi uglasbila Pavle Merkù in Lojze Lebič.

IVO STROPNIK
(1966) je pesnik, mladinski pisatelj in urednik, član DSP in SC PEN. V zadnjih dveh desetletjih objavil petnajst knjig leposlovja, od tega deset pesniških zbirk za odrasle in pet knjižnih del za otroke. Piše tudi songe (Hipokrensko vino, 2005). Je vodja Ustanove Velenjska knjižna fundacija in Književne asociacije Velenika; ustanovitelj in glavni urednik mednarodne revije za poezijo Lirikon21; pobudnik in večletni organizator Herbersteinskega srečanja književnikov, mednarodne Pretnarjeve, Akademije Poetična Slovenija idr. uglednih književnih prireditev, združenih v Lirikonfest. Je tudi (so)avtor in (so)urednik več šaleških domoznanskih in literarnih zbornikov, monografij ter knjižnih izdaj pri založbi Pozoj in Velenjski knjižni fundaciji. Za svoje delo je leta 1990 prejel Napotnikovo priznanje in 1994 Trubarjevo listino. Knjižno objavljena leposlovna dela (1984–2009): pesniške zbirke za odrasle: Zlati metulji (dijaška pesmarica, 1983/84), Podtalnica (1991), Redčena konjenica (pesniški fragmenti, 1991), Skrivalnica v očesu (1993), Lastna imena mojega doma (1997); peteroknjižje Slovarjenje melanholije in radoživosti: Rosa ni pozabila name (1997), Daljave (1998), Triangel (2001), Nate mislim, votlina v glavi (2006), Knjiga šumov (2009); antologija/sto izbranih pesmi: Nazaj k živali (2008). – Za otroke in mladino: Ko je vsaka pot za pol ure daljša (domoznanska slikanica, 1996), Plenične za gospodiče in gospodične (slikanica, 1999), Velenjice/Dogodivščine vilenjaka Šalčka (deset pravljic, 2001; nekaj je bilo lutkovno uprizorjenih), Lovec in sedem vozličkov (sto ilustriranih ugank v verzih, 2003), Z Botro pujso na potepu (slikanica, 2004); Nikoli odrasle (2010).

JURIJ HUDOLIN
(1973), pesnik, prevajalec, kolumnist, scenarist, dolgoletni leposlovni in odgovorni urednik revije Apokalipsa, urednik založbe VBZ, član uredniškega odbora knjižne zbirke Beletrina in magazina Balcanis. Leta 2004 je objavil zbirko kolumen Pusti ti to, ki jih je objavljal v tedniku Mladina. Njegovo delo je revialno prevedeno v več kot dvajset različnih jezikov, kot samostojne knjige pa je izšlo v hrvaškem, srbskem, makedonskem, češkem in angleškem prevodu. Knjižne izdaje, poezija: Ljubezni (2008), Govori ženska (2001), Prividi nemirnega čudaka (1998), Divjanje (1994), Bestije (1993), Ajdbog in ptičvolkkača (1992), Če je laž kralj (1991). Romani: Pastorek (2008), Objestnost (2005).

ALEŠ ŠTEGER
(1973) je pesnik, urednik in prevajalec. Pri Študentski založbi ureja knjižno zbirko Koda, prevaja leposlovje in esejistiko, pretežno iz nemščine (Gottfried Benn, Michael Donhauser, Peter Huchel, Pablo Neruda in drugi). Je pobudnik mednarodnega pesniškega festivala v Medani in v letih od 1996 do 2004 tudi njegov programski vodja. Poezijo Aleša Štegra so prevedli in objavili v prek 200 mednarodnih literarnih revijah in časopisih.
Šahovnice ur so bile nagrajene na Slovenskem knjižnem sejmu leta 1995, za Kašmir je leta 1998 dobil Veronikino nagrado, leto pozneje je prejel Petrarkino nagrado za mlajše evropske avtorje. Aleš Šteger je prejemnik prestižnih štipendij ameriške fundacije Abraham Woursell za leto 2001 ter nemških Akademie Schloss Solitude za leto 2002 ter DAAD - Kuenstlerprogramm, 2004. Pesniške zbirke: Knjiga reči (2005), Kamen (2005), Protuberance (2002), Kašmir (1997), Šahovnice ur (1995). Prozna dela: Včasih je januar sredi poletja (1999), Berlin (2007).

MIŠA GAMS
(1975) pesnica in publicistka, je v dvajsetih letih svojega pesniškega ustvarjanja izdala tri pesniške zbirke: Študija telesa, Balerina in Še. Konec 20. st. je imela številne pesniške performanse, ki so se odvijali tako v Ljubljani na Metelkovi in v Kudu France Prešeren kot tudi v Mariboru in sicer v klubu Satchmo in pod okriljem festivala No border jam v Pekarni. V istem času je svoje pesmi redno objavljala v art-zinu Sirota jerica.V okviru fotografske razstave ki jo je leta 2000 postavila s Tino Gams, je izdala zbornik pesmi z naslovom Dnevnik neke želje. Pri projektu Rokerji pojejo pesnike sodeluje že od samega začetka, saj ji ta oblika sodelovanja ponuja vedno nove inspiracije in izzive.

GREGOR KOSI
(1975) je pesnik od malega, kasneje pa so iz njega naredili še poeta. Vmes sta dve knjižici pri Subkulturnem azilu, nekaj let nalaganja pred mikrofonom Radia Marš, postavljanje na debatah o kulturni in mladinski politiki, nastopaštvo v bolj ali manj impro zasedbah, ki prečijo počela rocka, alternative, punka, elektronike in nadžanrskosti, zadnje čase (z)verzirano kriči z Nino Bulatovix in dobro zateži vsem, ki ga želijo poslušati, četudi le v obliki popoldanske kavice. Poezijo krtači v vsakem trenutku, najraje proti dlaki.

PETRA KOLMANČIČ
je pesnica, nekdanja dolgoletna urednica knjižne zbirka Frontier (Subkulturni azil Maribor), članica programskega odbora Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, urednica literarnega fanzina Sirota Jerica, koordinatorica MKC Črke. Knjižne izdaje: Luknja (1994), Šus v glavo (1996), Slina (1998), Uvod v poželenje (2004).

TOMAŽ ČELIG
je v letu 2007 izdal novo pesniško zbirko z naslovom Fetiš, ki je njegova druga samostojna knjižna izdaja. Prva je bil odlično sprejet prvenec z naslovom Lutke (Študentska založba Litera, Maribor) Čelig je eden najperspektivnejših mladih pesnikov – avtor je leta 2000 zmagal na študentskem literarnem natečaju študentov Univerze v Mariboru.

JOŽE KOS SINE
(1959) Z literaturo se ukvarja od svojih srednješolskih let, povečini z razumno mero intenzivnosti. Jože Kos Sine je njegovo literarno ime, za neliterarne javnosti je Jože Kos Grabar. Deluje na področju kulture in umetnosti ter civilne družbe, z družboslovnim premišljevanjem in s pisanjem člankov ter esejev na raznolike teme. Bil je član ustanovne ekipe Mariborskega radia Študent in eden od dveh prvih glasbenih urednikov tega radia (1984 – 1991), nadalje predsednik Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC) in osrednji ustanovitelj ter prvi vodja njegove literarne sekcije MKC Črka (1989 – 1994). Knjižne objave: Zgodbe 1990 (soavtor), Urejanj/e sveta (1997), Trampolin / roman.com (soavtor), Svetiš (2011).

SIMONA KOPINŠEK
se je kot avtorica predstavila s kar nekaj samostojnimi literarnimi večeri in številnimi skupinskimi nastopi. Je tudi pobudnica in soavtorica intermedijskega projekta Mesto šepeta, nastalega kot sočasno združevanje besede, zvoka in slike. Poezijo objavlja v slovenskih revijah Dialogi, Lirikon, Nova revija, njene pesmi pa so v prevodu Željka Perovića izšle v sarajevski reviji Album in v zbirki Drugih sarajevskih knjižnih srečanj Gravitacija besed (Gravitacija riječi). Uvrščena je bila v zbornik Nova kolekcija. Bila je zmagovalka mariborskega Pesniškega vrtiljaka. V letu 2010 je izšel njen prvenec Antahkaran.

VINKO MÖDERNDORFER
(1958), pesnik, pisatelj, dramatik, filmski, televizijski, radijski in gledališki režiser.
V knjižni obliki je objavil več kot trideset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Vzporedno pa je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, Boršnikovo nagrado za režijo in mnoge druge.

ŽELJKO PEROVIĆ
(1961, Visoko, Bosna in Hercegovina) je izdal dve zbirki pesmi v slovenščini (Podarjeni glasovi, 1997; Kapljevina, 2001) in eno v hrvaščini (Utiha, 2002); ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije. Je večkratni finalist Pesniškega turnirja v Mariboru. Prevode in poezijo objavlja v revijah: Dialogi, Mentor, Primorska srečanja, Poetikon, Lirikon, Vpogled, Mladika, Hotenja, Paralele, Rast, Odsevanja, Quorum (Zagreb), Album (Sarajevo), Slobodna reč (Beograd), Republika Poezija (Sarajevo), v spletnih revijah Locutio online in Balkanski književni glasnik. Dela in živi v Mariboru.

EVA KOVAČ
je bila prvonagrajenka festivala Mlade literature Urška 2004, je avtorica romana Tri pike (2005), s poezijo se je predstavila na številnih literarnih nastopih ter v Hotenjih (2005) in zborniku Nova kolekcija 2009. V nastajanju roman Sonce zahaja v Celju.

MARKO SAMEC
(1980) je Mariborčan, ki je doslej objavil dve knjigi, Filistejec (MLD, 2001) in Pljusk (Litera, 2003). Piše od sedemnajstega leta, intenzivno in z mnogimi večmesečnimi odmori. Sodeloval je na številnih literarnih večerih, festivalih in srečanjih (Medana 2004, Dnevi knjige). Piše tudi knjižne recenzije in vodi literarne večere v okviru MKC Črke. Objavlja v Asskalli, Apokalipsi in Mentorju.

VESNA SPREITZER
(1975) je pesnica in kulturna novinarka Radia Maribor, piše tudi pesmi in kratke zgodbe za otroke. Svojo poezijo je prvič predstavila v obliki radijskega literarnega recitala Prebujanja, ki sta mu kmalu sledila še recital Iz ogledala grem in avtorski zvočni video projekt Bijem. Leta 2005 je bila med finalisti Pesniškega turnirja v Mariboru. Njene pesmi so objavljene v zborniku mlade mariborske poezije Nova kolekcija 2009.

STANKA HRASTELJ
(1975) ima za sabo številna revialne in radijske objave, s svojimi deli je sodelovala pri mnogih zbornikih in antologijah ter je redna gostja literarnih festivalov doma in v tujini. V letu 2005 je pri založbi GOGA iz Novega mesta objavila zbirko poezije Nizki toni in zanjo na knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec. Leta 2009 je pri Študentski založbi v zbirki Beletrina izdala svojo drugo zbirko pesmi Gospod, nekaj imamo za vas. Pojavlja se tudi kot prevajalka poezije iz hrvaškega in srbskega jezika, avtorica spremnih besed in moderatorka literarnih pogovorov in okroglih miz. Kot urednica je sodelovala z Založbo GOGA in literarno revijo Poetikon, ter je kot ožja sodelavka KUD Pranger soustvarjala festival za pesnike, kritike in prevajalce poezije Pranger. Z JSKD sodeluje kot selektorka in mentorica literarnih srečanj in delavnic ter kot sodelavka revije Mentor.

ALJA ADAM
(1975), pesnica, prvenec z naslovom Zaobljenost je izdala pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph
leta 2003.

TONE ŠKRJANEC
je pesnik in prevajalec iz Ljubljane. Prevaja predvsem sodobno ameriško literaturo (Paul Bowles, William S. Burroughs, Charles Bukowski; Gary Snyder, Frank O'Hara). Aktiven v KUDu France Prešeren kot koordinator programa ter organizator pesniških prireditev ter vodja ljubljanskega festivala poezije Trnovski terceti.
Leta 1997 izda zbirko pesmi Blues zamaha (Kud France Prešeren), leta 1999 zbirko haikujev Sonce na kolenu (Drustvo Apokalipsa), ob koncu leta 2001 zbirko Pagode na veter, avgusta 2002 je izšla njegova knjigo pesmi z naslovom Noži (LUD Literatura), leta 2004 pa zbirka Baker (LUD Šerpa).

RICK KLAUS THEIS
je bil rojen v Warrenu, Ohio, trenutno pa živi in dela v New Yorku. Je pesnik, pisec kratkih zgodb, publicist in politični aktivist. Izdal je tri pesniške zbirke: Recycled Words, Lorca's Grave (v knjižni obliki in na zgoščenki, na kateri je objavljena pesem Fassbinder dreaming) in Blow, Man, Blow!

GREGOR PODLOGAR
je izdal tri pesniške zbirke: Naselitve (Aleph, 1997), Vrtoglavica zanosa (Aleph, 2002), zadnjo Oda na manhatnski aveniji (Šerpa, 2003) skupaj s pesnikom Primožem Čučnikom in slikarjem Žigo Karižem. Na branjih pogosto nastopa z različnimi glasbenimi podlagami; sodeloval je z B Menujem, DJ Borko idr. Del teh nastopov je zabeležen na dveh zgoščenkah, piratski Zmajevo oko (2001) in regularni Košček hrupa in ščepec soli (KUD France Prešeren, 2002). Živi in dela v Ljubljani.

ANA NIMUS
želi ostati anonimna.

ROK BURJA
je svoje pesmi doslej objavljal v Primorskih srečanjih, v Fontani in v Sotočjih. Piše tudi recenzije pesniških zbirk. Živi in dela v Kranju.

JANA PUTRLE
redno objavlja v Literaturi in Dialogih, leta 2003 je izdala samostojni prvenec z naslovom Kutine pri založbi Centra za slovensko književnost (zbirka Aleph).

LIDIJA GAČNIK GOMBAČ
Pisateljica in prevajalka iz Maribora, izdala je zbirki lirične proze Magdalena (Književna mladina Slovenije, 1987) in Jajce (Mondena, 1993). Prevod - Marina Cvetajeva Ujeti duh (Obzorja, 1999).

TOMAŽ BRENK
je bil mariborski pesnik, aforist, kreator multimedijskih performansov, vodja literarne sekcije MKC črka, vodja festivala Performa in član organizacijskega odbora Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Knjižne izdaje: Izročilo sfinge (1994), 99 Luftballons (Mondena, 2000), Spomin in vizija (MLD, 2002).