|
|
|
Obseg: 67 strani "Ali obstaja alternativna fotografska praksa? Na vprašanje ne smemo naivno odgovoriti. Danes ni možna alternativna profesionalna praksa (če mislimo na profesijo fotografa). Sistem lahko najde prostor za vsakega fotografa. Lahko pa začnemo uporabljati fotografije v skladu s prakso, namenjeno alternativni prihodnosti. Ta prihodnost je upanje, ki ga zdaj potrebujemo, če naj ohranimo boj, odpor proti kapitalističnim družbam in kulturi... Alternativna fotografija mora imeti za nalogo, da vključi fotografijo v družbeni in politični spomin, ne pa da jo uporablja kot nadomestek, ki spodbuja ugašanje vsakega takega spomina" (odlomek iz pričujočega dela). John Berger (1926, London) je romanopisec, pisec scenarijev in umetnostni kritik. Na področju likovne kritike in teorije je postal znan z deli The Sense of Sight, About Looking, The Success and Failure of Picasso, Ways of Seeing in Art and Revolution. |
|
R. Koolhaas, S. Sassen, C.
Abel, M. Augé Obseg: 91 strani Mestomorfoze prinašajo štiri besedila, ki se ukvarjajo z mestom. Ideja mesta, točneje, velemesta, je namreč ena tistih sodobnih ključnih idej (ali fantazem), skozi katere dojemamo svet. V mestnih strukturah se prepletajo zgodovina, sedanjost in prihodnost, lociranost in dislociranost, globalno in periferno, virtualnost in telesnost, moč in upornost, politika in intima itn. Rem Koolhaas, arhitekt in teoretik, se predstavlja s tekstom o generičnem mestu. Saskia Sassen je ekonomistka, ki analizira spreminjanje mest zaradi globalizacijskih procesov. Arhitekt Chris Abel podaja konkretno analizo zanimivih struktur in protislovij daljnovzhodnega mesta. Marc Augé je sociolog in analizira mesto kot kompleksen in bistveno časoven sklop krajev in nekrajev, izginjanja in vnovičnega vzpostavljanja tradicij |
|
Critical Art Ensemble Obseg: 88 strani Za imenom Critical Art Ensemble se skriva skupina petih umetnikov iz ZDA, ki delujejo na področju umetnosti in tehnologij. Ljubljanskemu občinstvu so znani po nastopu v galeriji Kapelica in po prispevkih v publikaciji ZKP4 (založba Ljudmila). Pricujoci izbor štirih esejev z naslovom Elektronska državljanska nepokorščina, ki so ga pripravili avtorji sami, ponuja panoramski pregled vprašanj samoorganiziranja umetniškega in civilno-družbenega upora na področju elektronskih omrežij. |
|
P.
Ziff, N. Goodman Obseg: 78 strani Ziff v svojem eseju reflektira tematizacijo "umetnosti" (govor o umetnosti) in ne razlaga same umetnosti. Vendar pa tak postopek že sam po sebi implicira tudi razumevanje umetnosti. Njegovo pojmovanje definicije vsebuje velik interpretativni potencial, ki opozarja na relativnost razvrščanja umetnosti in na previdno občevanje z umetninami v umetnostnozgodovinski praksi. Goodmanovo delo je "poskus splošne teorije simbolov". Šele njegova razmišljanja so omogočila analitičen dostop do nefiguralnih umetnosti (od vizualnih in nevizualnih) in s tem spodbila funkcionalnost pojma ponazarjanja, kot ga zastopa Ernst Gombrich v svoji teoriji umetnosti. Paul Ziff (1920) je profesor filozofije na University of North Carolina
v Chapel Hillu. Njegovo najpomembnejše delo je Understanding Understanding
(1978). |
|
Max Imdahl Obseg: 70 strani Leta 1979 je imel profesor Max Imdahl šest seminarjev na temo sodobne umetnosti, posebej prirejenih za delavsko občinstvo. V brošuri je objavljen prvi seminar, ki govori o tem, kako gledati slike Josepha Albersa, Maxa Billa in Pabla Picassa (zlasti njegovo Risbo ženske glave iz leta 1940). Max Imdahl (1925-1988) je bil umetnostni zgodovinar in profesor na Ruhr-Universität v Bochumu. Leta 1996 so pri založbi Suhrkamp izšla njegova zbrana dela, Gesammelte Schriften, v 3 zvezkih. |
|
Oliver Marchart Obseg: 152 strani O vprašanjih retro-
in neoavantgarde nikjer ne razpravljajo tako intenzivno kakor v Sloveniji,
pravi avtor Žepne 6, in upa, da bo slovenski prevod njegovega besedila
prispeval k tem diskusijam. Za primer jemlje precej neznano retroavantgardno
gibanje, imenovano neoizem, ker Oliver Marchart je kulturni in politični teoretik, predavatelj na univerzah na Dunaju in v Innsbrucku. Je urednik in avtor številnih publikacij s področja umetnosti, novih medijev in (kulturne) politike. |
|
Charles Harrison Obseg: 113 strani Pričujoče besedilo
je poskus, da bi orisali nekatere sodobne, a hkrati zgodovinske okoliščine
umevanja umetnosti in glede na te okoliščine umestili neko določeno prakso
- prakso Art & Language. Avtor seveda noče reči, da lahko to prakso
razumemo kot proizvod vrste vprašanj ali celo vrste problemov, ki jih
lahko natančno opredelimo. čeprav v kulturi, kakršna je naša, na vse oblike
umetnosti učinkujeta zgodovina in teorija umetnosti, z imenom Art &
Language opredeljujemo točko, ki proizvaja tako zgodovino kakor teorijo.
In avtor izhaja prav iz okolice te proizvodne točke. |
|
Viktor Misiano Obseg: 122 strani Besedila v tem zborniku poskušajo rekonstruirati evolucijo moskovske umetnostne scene 90-ih let, a tudi avtorjevo lastno teoretsko in kritiško evolucijo. Za nas pa je še posebno pomembno, da je avtor v zbornik vključil tudi besedila, povezana z ljubljansko umetnostno sceno ali napisana prav zanjo. Morda naj zlasti opozorimo na tekst z naslovom "Interpol: apologija poraza", ki govori o razstavi Interpol, saj je ves projekt postal znan po škandalu, v katerem so se pokazale globoke razlike, ki ločijo zahodnoevropsko umevanje komunikacije, institucij in vrednot od vzhodnoevropskega. Skratka, katastrofa (škandal) na otvoritvi razstave Interpol je marsikomu na sodobni likovni sceni odprla oči. če parafraziramo: Že dolgo ni več vse zlato, kar prihaja z Zahoda. Viktor Misiano je umetnostni kritik, pisec, kurator in direktor Centra za sodobne umetnosti v Moskvi. Pripravil je številne razstave moderne ruske umetnosti v New Yorku, Moskvi, Benetkah, Helsinkih itn., bil pa je tudi kurator na prvi prireditvi Manifesta v Rotterdamu leta 1996. |
|
Obseg: 93 strani "Izjavljam, da sem si izmislil življenje in dela srbskega umetnika Darka Mavra, ki se je rodil v Krupnju leta 1962…", takole začenjajo besedilo avtorji (Luther Blissett in skupina 0100101110101101?). Kdo je v resnici Darko Maver? Izmišljeni, a politično neprijetni umetnik, čigar performansi so bili težko prebavljivi, kljub temu pa ga je bil umetniški sistem pripravljen asimilirati. Umetnostni trg ga je preko galerij in razstav pripeljal do "večnega miru" muzeja. In muzej, pravijo avtorji, je kraj, ki izkrivi umetnost, ker jo degradira, kakor zapor izkrivi življenje, ker ga zanika… Pokazalo se je, da je sistem s pomočjo medijev pripravljen pogoltniti vse - umetnika, njegovo identiteto, poetiko, pa še njegova dela za povrh. Darko Maver je torej trojanski konj. Luther Blissett je
izmišljeno ime za gverilsko skupino, katere namen je spodbijati status
quo našega sveta. |
|
|
SCCA-Ljubljana
/ info slo/ novosti
/ projekti in programi / knjižnica
/ kontakt / e-mail
english / info
english / library / projects
& programs /contact / slovensko
