POMLAD ALI NOÈNA MORA V SRBIJI
STRIP CORE 8999

POMLAD ALI NOÈNA MORA V SRBIJI:

  • Ljudmila

  •    Stratimiroviæ
  • Pozorište Šešira
  • Neoèekivana 

  •    sila koja se 
       iznenada 
       pojavljuje i 
       rešava stvar
  • Štirje pravi deci

  • STRIP CORE:

  • Damjan  

  •    Kocjanèiè
  • Rok Sieberer - 

  •    Kuri
  • Terrah
  • Andrej Štular
  • 2-2-2-7

  • PROGRAM
     
     

     

    Pozorište Šešira ter Neoèekivana sila koja se iznenada pojavljuje i rešava stvar, sta na prvi pogled popolnoma razlièna "pojava", vendar jih povezuje veè skupnih toèk. Skupno ustvarjalno pot so zaèeli v zadnjih letih v èasu, ko je bilo zaradi situacije težko ustvarjati nekaj, kar nima direktnih konotacij s politièno in družbeno realnostjo. Pomembno je njihovo vztrajanje pri lastni ideji, odstopanje in neupoštevanje aktualnih tokov. Tako se je izoblikovala posebna alternativna smer, katere delo bazira na multimedialnem pristopu in s tem kombinaciji vseh vidikov vizualnih umetnosti in glasbenih smeri, za katere èlani teh skupin menijo, da so pomembni v sedanjem èasu. Odprtost èlanov do sodobnih tokov na mednarodnem umetniškem podroèju in hkrati jasna vizija sta bili baza za izoblikovanje teh projektov, ki sodijo v sam vrh evropskega umetniškega ustvarjanja. 

    Projekt, pri katerem bo sodelovalo 13 ustvarjalcev bo sestavljen iz šestih dogodkov, ki se bodo zgodili v šestih dneh na razliènih lokacijah v Ljubljani (Channel Zero klub, SOT 24, KUD France Prešeren).

    èet. 2. dec., klub Channel Zero, Metelkova Mesto, 22.30
    koncert bendov Pozorište Šešira in Neoèekivana sila koja se iznenada pojavljuje i rešava stvar
    tor. 7. dec., SOT24, Metelkova MESTO, 21.00
    razstava klobukov Ljudmile Stratimiroviæ in drugih materialov Pozorišta Šešira
    + DJ program: DJ Zorana
    sreda. 8. dec., KUD France Prešeren, 21.00
    predstava Pozorišta Šešira: Pomlad ali noèna mora v Srbiji
    tor. 14. dec., KUD France Prešeren, 21.00
    predstava Pozorišta Šešira: Zima ali sanje ali potovanje v vseh smereh
    èet. 16. dec., klub Channel Zero, Metelkova Mesto, 22:00
    videi Pozorišta Šešira, dokumentarni film Ljudmile Stratimiroviæ, DJ program
    pet. 17. dec, KUD France Prešeren, 21.00
    glasbeni performance: Pozorište Šešira in bend Štirje pravi dedci
    avkcija klobukov Ljudmile Stratimiroviæ

    Gledališka skupina in bend Pozorište Šešira deluje od 1993. leta. Vodja in ustanovitelj skupine je Ljudmila Stratimiroviæ. Njeno delo je od vsega zaèetka usmerjeno k oblikovanju klobukov ter k raziskavi oblike in materiala. Veliko pozornost in kreativne energije avtorica posveèa naèinu prezentacije kolekcij in postopoma razvija veè plastno multimedijalno formo. Klobuki postanejo zašèitni znak in izhodišèe za realizacijo pestrega scenskega izraza. Kreativnost, raziskovanje, ekperiment, inovativnost in multimedialnost so konstante ustvarjalnosti Ljudmile Stratimiroviæ. Ta ustvarjalna geneza je našla svoje izhodišèe v okviru gledališke skupine, ki je ustanovljena ne dolgo tega. V procesu kreiranja zadnje predstave se je izoblikovala tudi glasbena skupina. S tem je Pozorišèe Šešira prerastlo v resno skupino, ki koristi klobuk kot dekor in ki s kombiniranjem mode, gibanja, glasbe, videa, fotografije in stripa razvija nov medij. S pesmijo Alfa akvari so se Pozorište Šešira povzpeli na vrh top liste na radijskih in televizijskih postajah v Beogradu.

    Neoèekivana sila koja se iznenada pojavljuje i rešava stvar obstaja od sredine leta 1997. Zaradi ultramodernosti in kombiniranja razliènih stilov (break beat, trip-hop, dance, jazz, drum’n’base, rock...) izstopa iz beograjske glasbene scene. To je skupina, ki je pomembna, ker je izoblikovala lastni glasbeni izraz in to skozi specifièen naèin izražanja, improvizacijo. Le-to so dvignili na nivo umetniškega postopka in postali prva beograjska skupina, ki je instiktivno posegla po digitalni estetiki sodobnih glasbenih tokov. Pri njih je vsaka skladba vedno drugaèna in tudi vsak koncert se razlikuje od prejšnjih. Spontanost je njihova kvaliteta. Stalno spreminjajoè svoje stile igranja, posegajo tudi po razliènih inštrumentih oz. sodelujejo z razliènimi glasbeniki inmultimedijskimi umetniki (video, razstave…). 

    To bo hkrati tudi konkretno sodelovanje s slovenskimi ustvarjalci. Zakljuèek programa Pomlad ali noèna mora v Srbiji bo namreè kombinacija koncerta in gledališke predstave, ki jo bosta izvajala Pozorište Šešira in slovenski bend Štirje pravi dedci.

    Inštrumentalno vokalna skupina Štirje pravi dedci obstaja odkar sta jo pred nekaj èasa ustanovila pobudnika. Sestavljajo jo Pravi Dedec - bas, Pravi Dedec - glas, Pravi Dedec - kitara, medtem ko bobna Pravi Dedec. Prihajajo iz province, zbirajo pa se v centru. Za seboj imajo že vrsto nastopov v nekaj slovenskih krajih. Na vseh dosedanjih nastopih je skupini uspelo stopiti na zmagovalni oder. Skupina Štirje pravi dedci  igra glasbo pisano na kožo vsem, ki imajo radi glasbo Štirih pravih dedcev. Že na samem zaèetku je ustvarjanje Štirih pravih dedcev do korenin razklalo mnenje glasbene javnosti. Nekateri namreè  glasbo Štirih pravih dedcev opisujejo kot kompaktno zmes prvinskega____, rudimentarnega______ ter pristnega_______.  Drugi  tej opredelitvi oporekajo in opozarjajo na tiste elemente glasbe skupine Štirih pravih dedcev, ki kažejo, da se ustvarjanje skupine poèasi oddaljuje od omenjenih izhodišè in stopa na  negotova, pa vendar tako vabljiva polja neznanega. Seveda pa se najdejo tudi taki, ki krièijo, da je treba Štirim pravim dedcem zapleniti inštrumente in jim onemogoèiti nadaljnje sramotenje pojma GLASBA. To manjšino bomo v prièujoèem sestavku zaradi oèitnega pomanjkanja sposobnosti vrednotenja zanemarili in bomo resnico o glasbi skupine Štirje pravi dedci iskali nekje v vmesnem prostoru med prvima dvema opisoma. Dodamo pa še svojega: GLASBA SKUPINE ŠTIRJE PRAVI DEDCI IMA RITEM, IMA MELODIJO, IMA MOÈ. NJIHOVO USTVARJANJE PODŽIGA NOTRANJI OGENJ, KI GORI V VSAKEM PRAVEM DEDCU TER VSAKI PRAVI BABI IN KI NE PRENEHA GORETI, RAZEN ÈE NE UGASNE. (Štirje pravi dedci)

    Del programa bo potekal 3. in 4. decembra v MC Velenje, 10. in 11. dec. v Prestranku, kasneje pa še v Kopru.