 |
||||
 |
20.00 Francija/Japonska,
1999, drama, angl. pod., 90 min, 35 mm Hladne kaplje na vroče kamne, tretji celovečerec mlajšega francoskega režiserja Françoisa Ozona, so izjemno uspešna adaptacija večnega filmskega ustvarjalca Rainerja Wernerja Fassbinderja. Nenavadno študijo igranja seksualnih in spolnih vlog je Fassbinder napisal že pri svojih devetnajstih, vendar je ni nikoli posnel-morda zato, ker zgodba mladega junaka preveč spominja na njegovo. Petdesetletni uglajeni homoseksualni poslovnež Leopold sreča devetnajstletnega Franza v Nemčiji sedemdesetih let. Ko Franz prestopi prag njegovega bohotno opremljenega stanovanja, zacveti romanca v slogu nemških šlagerjev, ki jo banalna razlika v mnenjih lepega dne sprevrže v "zaresno" ljubezensko zgodbo. Odtlej malomeščansko enklavo "midva" lomijo nepresegljive razlike v letih, izobrazbi, gmotnem položaju in življenjskih hotenjih. Leopoldova dnevna soba-remake nemškega doma sedemdesetih-je zdaj odprta tudi za skoraj pozabljene ljubezni, Franzovo dekle Anno in Leopoldovo bivšo ženo in transseksualko Véro. Njun prihod sproži nenadzorovani vrtinec vlog, (seksualnih) odnosov, manipulacij in izsiljevanj, katerega vrhunec je duhoviti ples štirih značajev ob disko glasbi sedemdesetih. Odlična Ozonova režija, nepozabni novi francoski igralski obrazi, pretanjena fassbinderjevska študija človeških značajev-in vse to v enem filmu! Nagrada Teddy žirije za najboljši film na filmskem festivalu Berlinale 2000! Water Drops on Burning Rocks pays tribute to one of film's greatest auteurs, Rainer Werner Fassbinder. The story of a blooming romance between businessman Leopold and naive, considerably younger Frantz, is directed much like a middle-period Fassbinder work. As crack appear in the harmonious façade of Leopold and Franz's relationship, the two begin to manipulate and spy on each other. |
 |
22.00 ZDA, 1999, dokumentarni,
81 min, 35 mm Rob Epstein in Jeffrey Friedman, režiserja odličnega dokumentarca o gejih in lezbijkah na filmu, The Celluloid Closet, sta leta 1997 srečala dr. Klausa Müllerja, nemškega zgodovinarja in evropskega projektnega direktorja za ameriški muzej Holocaust Memorial. Dr. Müller je delal raziskavo o gejih, ki so preživeli nacistično preganjanje, in jima predlagal sodelovanje. Epstein in Friedman sta se odločila posneti dokumentarec o zamolčani zgodbi homoseksualcev, ki so v koncentracijskih taboriščih nosili rožnate trikotnike, številni med njimi pa so bili po koncu 2. svetovne vojne vnovič zaprti zaradi sodomije. Igrani dokumentarec 175.čelen predstavlja osebne zgodbe posameznikov in posameznic, njihovo doživljanje "zlatih dvajsetih let" v Nemčiji in krutega nacističnega preganjanja med leti 1933 in 1945. Pogumna in pretresljiva so zlasti pričevanja štirih nemških homoseksualcev: Gada Becka, Heinza Dörmerja, Heinza F. in Albrechta Beckerja ter Francoza Pierra Seela. Njihova kolektivna zgodba zapolnjuje ključno vrzel v zgodovinskih dokumentih in priča o človeški neupogljivosti v časih brezvestne krutosti. 175. člen, ki je doživel svojo premiero ravno v obdobju vračanja odškodnine žrtvam holokavsta, je hkrati politični manifest, saj so homoseksualci še vedno edini interniranci, ki niso dobili državne odškodnine. Nagrada Teddy žirije za najboljši dokumentarec na filmskem festivalu Berlinale 2000! Paragraph 175 is a masterful blend of interviews, archival material, and new footage. It weaves the stories of lesbian and gay survivors of Nazism into a nightmare-like tapestry of German gay life before, during, and after World War II. They reveal a time in which male homosexuality was considered a contagious disease that corrupted the blood of German people, and just looking at another man could put you in concentration camp. |
 |
 |
 |
 |
||
 |
 |
 |
||
 |
 |
 |
 |
|
 |
|
|
|
|
 | | | | | | | | |
 |  |  |  |  |  |  |  | |