Delavnica LGBT filmske kritike: prvič
Na letošnjem festivalu LGBT filma smo prvič organizirali delavnico pisanja filmske kritike, predvsem z željo, da bi o vse bolj umetniško priznanih in tematsko pomembnih LGBT filmih razmišljalo in pisalo več ljudi. Z udeleženci in udeleženkami smo na dveh skupinskih srečanjih govorili o zgodovini LGBT filma – od tistih del, kjer se mogoča ljubezenska zgodba pojavlja subtilno, do drugih, radikalnih in brezkompromisnih prikazov LGBT zgodb –, LGBT filmske kritike, stanju kritike danes in načinih pisanja filmskih recenzij. Nato smo delali individualno, pisali in popravljali. Udeleženci in udeleženke so pisali o dveh filmih z letošnjega festivala: kritiško priznani film 120 utripov na minuto o začetkih aids aktivizma v Franciji je bil za vse prvi vstop v kritiko, drugi film je bil izbiren, glede na interese udeležencev in udeleženk. Pred vami so tri kritike, obe avtorici sta o filmih pisali prvič. Eno je napisala študentka prvega letnika Maša Radi, za katero sumim, da o filmu ni pisala zadnjič, pod dve pa se je podpisala Manca Gosenica, srednješolka, ki rada piše in je na delavnico prišla za hec, na koncu pa napisala največ.
Kritiška delavnica je bila organizirana v sodelovanju z Info centrom Škuc in društvom KUD Anarhiv.
Jasmina Šepetavc
