|
Vrni v seznam
Nataša Velikonja
OSTANI
Založba Škuc, zbirka Vizibilija št. 34, Ljubljana 2014.
Po sedmih letih pesniškega premora torej sledi peta pesniška zbirka Nataše Velikonja
z naslovom »Ostani«. Kot smo vajeni v njeni pesniški govorici, je tudi tokratna zbirka
prepoznavna mešanica liričnosti, ljubezenske poezije in družbenokritičnih elementov.
Njena osrednja tema je ljubljanska lezbična scena, lirsko-kritični vpogled vanjo,
presek družbenega in intimnega. Skozi 50 pesmi v prozi obdela različne vidike življenja
na lezbični sceni: ljubezen, seks, telesnost, medosebne odnose, način komunikacije,
družabno življenje, politični kontekst, kulturno atmosfero, homofobijo, konec koncev,
razmerja moči, ki prečijo vse družbenosti. Nataša Velikonja je predvsem ljubezenska pesnica,
toda prepoznavna značilnost njene poezije je njeno pojmovanje ljubezni, ki je ne jemlje kot
izolirano, aseptično transcendenco, temveč kot enega od elementov oblastnih razmerij,
razmerij moči, ki se v sodobnem, divergentnem, destrukturiranem svetu, v svetu
golega preživetja, med prvimi razkriva kot zgolj fiktivno humanizirajoča družbenost.
Zato tam, kjer bi bralec in bralka pričakovala nežne transcendentne impresije srca,
naletita na surovost, brutalnost in teror ljubezenske stvarnosti.
V digitalni dobi, kjer se zdi, da vse, kar je zgradila moderna civilizacija, izginja,
kjer je vse razdrobljeno v nepovezane, samozadostne in neodzivne enote ali preoblikovano
v spektakel, Velikonja vendarle poziva k ohranitvi osnovnih postulatov moderne, na racionalnosti
temelječe kulture, družbe, humanosti in subjektnosti. Od tod tudi naslov zbirke »Ostani«.
Knjiga popisuje, kako spremembe v splošni družbi odmevajo na lezbični sceni; enostavno povedano,
gre za lezbično zgodbo v antisocialnem svetu; gre za umetniško refleksijo lezbične skupnosti,
ki je v zadnjih desetletjih dosegla svoje mesto v družbi, vendar pa jo sedanja družbena dinamika
znova potiska k socialni izoliranosti in izginotju iz javnega prostora – tokrat ne le zaradi
frontalne homofobije, temveč tudi zaradi prikritih antisocialnih in antipolitičnih sil digitalne kulture.
Velikonja padce družbenih platform, ki so sprva bili zastavljeni emancipatorno, sicer ne analizira
le preko primera določene subkulture, lezbične skupnosti, temveč tudi preko padca mest, ki le s težavo
ohranjajo elementarno družbenost, oziroma padca urbanosti kot nekdanje, danes pa minevajoče platforme
različnosti. S pozivom »Ostani« skuša pesnica odpraviti – ali morda samo malce odložiti – neizbežnost
popolne prepustitve tej divergentni, distančni, digitalni kulturi.
O avtorici: Nataša Velikonja, rojena 1967, je sociologinja, pesnica, esejistka,
prevajalka, lezbična aktivistka. Leta 1993 je za diplomsko nalogo na Fakulteti za
družbene vede prejela Prešernovo nagrado. Leta 1994 je izdala pesniški prvenec »Abonma«,
ki velja za prvo lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Sledile so pesniške zbirke »Žeja« (1999),
»Plevel« (2004), »Poljub ogledala« (2007) in »Ostani« (2014). Poezijo je objavila v večini slovenskih
literarnih revij in v več domačih in tujih literarnih antologijah, denimo v zbornikih »Modra svetloba« (1990),
»The Veiled Landscape: Slovenian Women Writing« (1995), »Six Slovenian Poets« (2006), »Antologija slovenskih
pesnic« (2007), »V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije« (2008), »Antologija sodobne
slovenske literature« (2010), »Brez verzov, brez rim: Antologija slovenske pesmi v prozi« (2011).
Od leta 1995 ima status pesnice, esejistke in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS.
Nataša Velikonja sicer deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji.
Od leta 1993 je stalna sodelavka Društva Škuc. Med leti 1999 in 2002 je bila članica uredništva Časopisa za
kritiko znanosti, z uredništvom pa je sodelovala že od leta 1995, ko je spodbudila in uredila prvi tematski
blok lezbičnih in gejevskih študij v slovenskem družboslovnem prostoru. Od leta 1997 je urednica politične,
socialne in kulturne revije Lesbo. Je ustanoviteljica Lezbične knjižnice v AKC Metelkova, ki deluje od jeseni 2000.
Aktivna je tudi v publicistiki: objavila je tri knjige esejev in znanstvenih razprav:
esejistični zbirki »Fragmenti svobode« (2008) in »Lezbični bar« (2011), z dr. Tatjano Greif
pa sta objavili znanstveno delo o zgodovini lezbištva in lezbičnega aktivizma na Slovenskem
»Lezbična sekcija LL: Kronologija 1987-2012 s predzgodovino« (2012). V zadnjih dvajsetih letih
je objavila več kot 500 esejev, kolumn, socioloških razprav in drugih avtorskih prispevkov tako
doma kot v tujini. Deluje tudi kot prevajalka: prevedla je več knjižnih del lezbične teorije,
študij seksualnosti in radikalne družbene kritike, pa tudi teorije arhitekture in oblikovanja.
VRNI NA VRH
|
