Lesbo: politična, kulturna in
socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.

Zadnja številka.

Pravkar izšla dela:

Joan Nestle
PREPOVEDANA DEŽELA

Nina Dragičević
SLAVNE NEZNANE

Nataša Sukič
PIKNIK

Petra Hrovatin
POLETNI VOLKOVI

Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.

POLITIKA|KULTURA|MONOKEL|

7. maj ob 23:00 - 8. maj ob 5:00 2011

Klub Monokel / ŠKUC-LL

Druga Transfuzija/Fetish Edition

Imaš fetiš? Te vzburjajo najlonke, sploh hlačne ali samostoječe nogavice, mrežaste štumfe, podvezice, korzeti, kombineže, svila, lakaste petke, čipkasto spodnje perilo, črno ali temno rdeče, morda vijolično? Mogoče uniforme? Ti srce tolče v grlu ob pogledu na vojakinjo, policajko, medicinsko sestro? Se ti zvrti ob dotiku usnja, gume, lateksa? Če si vsaj enkrat odgovoril/a z ja, ne smeš zamuditi sobotne Transfuzije v klubu Monokel!

Za črni fetišno - erotični karneval bodo poskrbele:

DJ Kamastura (Lezklektika) / old school gothic, dark wave, dark electro & techno rock

DJ Hekate / dark wave, synthpop, EBM, industrial

VJ Periklea in Predatoria, ki vas bo razvajala z malimi skrivnostnimi fetiši.

Dress Code/uniforme, usnje, guma, lateks & fetišistični dodatki

Za garderobo in varnost bo poskrbljeno!

Vstopnina/entrance:
3 eur

-------

Cafe Open, open.si
Četrtek, 5. maj, ob 19h
Odprta.knjiga

Literarni večer in pogovor z Natašo Sukič ob izidu njenega novega romana »Molji živijo v prahu«

O romanu: Nataša Sukič je po dveh kratkoprotnih zbirakh napisala svoj
prvi roman z naslovom Molji živijo v prahu (Škuc-Vizibilija, 2010).
Pri pisanju so jo navdihovali predvsem Naomi Klein, Orwell in
Foucault, roman pa vsebuje elemente futurizma in socialne srhljivke.
Postavljen je v nedoločeno bližnjo prihodnost, vendar deluje nenavadno
realistično. Njegovi osrednji temi sta nadzorovanje in kaznovanje –
nadzor nad posameznikom, nasilje nad političnimi uporniki in
manjšinskim/disidentskimi telesi, manipulacija s človeškim umom,
eksperimentiranje s človeškimi življenji. V ospredju sta dva glavna
protagonista: nadzornik v zaporu Dren in transseksualka, ki v romanu
edina ostaja brez imena, kar še dodatno ponazarja brezimnost oziroma
nevidnost »spolnih izobčencev«. Srečanje s transseksualko Drenu
popolnoma spremeni življenje in mu zamaje slepo, skoraj fanatično vero
v državo in njene institucije. Ljubezenska čustva do nje so zanj
pogubna – prvič v življenju se sooči s svojo strahopetnostjo, nemočjo
in dvomom v družbeni red, prvič se v njem prebudi vest. Vendar je Dren
slabič, poln gneva in predsodkov do homoseksualcev, transseksualcev,
brezdomcev, migrantov, šibkih, drugačnih. Kot tak se na koncu odpove
»priložnosti«, da bi izstopil iz »sistema«. Ostane suženj, izvrševalec
nasilja za potrebe režima in na koncu še rabelj svoje prepovedane
ljubezni. Dren tako simbolizira tiho, molčečo večino, ki ne ukrepa, ki
ostaja pasivna in dopušča, da se pred njenimi očmi in »v njenem imenu«
dogajajo družbene grozote.

O avtorici: Nataša Sukič je pisateljica, publicistka, kulturna
delavka, DJ-ka, dipl. ing. elektrotehnike in podipl. študentka
humanističnih ved. Sicer pa je izgubljena v prostoru in času, zanimajo
jo kvantni delci, predvsem pa molekularna sestava besed. Njen prvenec
kratkih zgodb Desperadosi in nomadi, ki je leta 2005 izsel pri
Škuc-Vizibiliji, je posledica tovrstnih eksperimentov. Konec leta 2008
pa je pri isti zbirki izsla njena druga knjiga kratke proze z naslovom
Otroci nočnih rož, za katero je bila nominirana za Dnevnikovo fabulo.
V njej se Nataša bolj kot z molekularno sestavo besed ukvarja z
molekularno sestavo sovraštva in s proučevanjem družbenih strojev za
njegovo množično proizvodnjo. S to temo še prepričljiveje nadaljuje v
svojem prvem romanu Molji živijo v prahu, ki je izšel konec decembra
2010. Trenutno piše svoj drugi roman, ki bo izšel prihodnje leto pri
založbi Litera.

Z avtorico se bo pogovarjala Suzana Tratnik.

-------

Nedelja, 17. 4.. 2011, ob 19:00, KINO ŠIŠKA
VAMPIRKE IN VIJOLICE, okrogla miza ob predstavitvi knjige

Ob nedavnem izidu kulturološke študije Andree Weiss Vampirke in vijolice: lezbijke v filmu se bomo pogovarjali o pomenu izdajanja lezbičnih filmskih študij ter o lezbičnih reprezentacijah, identifikacijah in pogledu v filmih. Okroglo mizo z gostjami - dr. Tatjano Greif, urednico založbe Škuc-Vizibilija, mag. Suzano Tratnik, pisateljico in selektorico Festivala gejevskega in lezbičnega filma, Natašo Sukič, pisateljico in kulturno kritičarko in mag. Vesno Vravnik, magistro medijskih študijev pri ISH - bo vodila Urška Sterle.
Dogodek bo pospremljen z video instalacijo Petre Hrovatin - VJ Periklea.
Soorganizacija Kino Šiška in založba Škuc-Vizibilija
Vstop prost

december 2010

Nove izdaje knjig lahko naročite na: http://www.skuc.org/index.php?show=knjige_vizibilija

Urška Sterle
VEČNO VOJNO STANJE
(Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, Ljubljana, 2010)

--

Petra Hrovatin
MEDNOŽJE MISLI
(Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, Ljubljana, 2010)

--

Nataša Sukič
MOLJI ŽIVIJO V PRAHU
(Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, Ljubljana, 2010)

12. 4. 2009

COLETTE: »ČISTO IN NEČISTO«
(Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, št. 18, Ljubljana, 2008)

Pisateljica Colette (1873-1954) je ena od francoskih najbolj priljubljenih avtoric, njihov, kot radi rečejo Francozi, »nacionalni zaklad«. V slovenskem jeziku imamo od njenih več desetin knjig, čistih klasik, prevedenih le peščico: omenimo naj »Potepinko«, ki je v prevodu Edvarda Kocbeka izšla leta 1960, »Lepotec Cheri«, ki ga je prevedel Silvester Škerl leta 1961, »Zeleno žito«, ki ga je leta 1962 prevedla Asta Znidarčič, ter »Claudinin dom«, ki ga je leta 1991 prevedla Radojka Vrančič. Letos smo dobili njen peti roman, »Čisto in nečisto«, v prevodu Nataše Velikonja.

Roman »Čisto in nečisto« je, kot piše v uvodnih besedah Judith Thurman, Colettina biografinja, »študija narave in zakonov erotičnega življenja«. Gre za »niz dialogov, pomešanih s pripovedjo in komentarji, med iskalko resnice, Colette, in vrsto poročevalcev, ki jih sama pisateljica opiše kot 'nespokojne duhove, ki še niso okrevali od ran, ki so jih utrpeli v preteklosti, ko so naravnost ali od strani treščili v tisto pregradno čer, skrivnostno in nedoumljivo, v človeško telo'«. Delo predstavlja, piše v nadaljevanju Thurmanova, »predirno obravnavo homoseksualnosti, promiskuitete, mizoginije in starodavne sovražnosti med spoloma, hkrati pa za razmišljanje o tem, kako človeška bitja erotizirajo – s tragičnimi posledicami – svoje čustvene vezi«.

Sama Colette je želela, naj beremo »Čisto in nečisto« kot njeno dokončno besedo o tej temi – kot njen »osebni prispevek k celokupni vsoti našega poznavanja čutov«. Imela ga je za svoje najboljše delo, kot tisto, ki bo najverjetneje preživelo svoj čas. Zdi se, da je ocena pravilna, četudi je daleč stran od dejstva – pravi Thurmanova - da gre tudi za njen najbolj pristopen ali najbolj znan roman.

Roman »Čisto in nečisto« je v verziji, kot jo imamo danes pred seboj v slovenskem prevodu, izšel leta 1941, četudi ga je avtorica začela pisati že vsaj desetletje prej. Razdeljen je v devet poglavij, v devet spektrov človekovega seksualnega vedenja in v vsakem od njih nastopajo osebe, ki jim je skupnih več lastnosti, ki so vznemirjale družbene normative poznega fin de siecla, obdobja preloma iz 19. v 20. stoletje, in ki vznemirjajo družbene normative še dandanes: vsi liki se upirajo predpisanim standardom želje in vsem sentimentalnostim ter ostalim konvencijam na področju telesnosti, pa naj gre za maskuline Nove Ženske, za Don Juane, za lezbijke ali homoseksualce – na kratko, za vse lahkomiselne in nemoralne duše, ki jim Colette pravi njeni »preživeli« tovariši, ki jih je, tako kot njo, »ladja brez jambora odvrgla na skalnato obalo« - ladja, imenovana Eros.

V štirih poglavjih romana je tema lezbištvo, v enem moška homoseksualnost in v ostalih različna, nekonvencionalna moško-ženska razmerja. Vse odlikuje to, čemur pravi Colette »nečisto« - to je, ekscesno (seksualno) obnašanje, a tudi, po drugi strani, »čisto« - to je, iskanje celosti, komplementarnosti med dvema osebama, ki pa jo je avtorica rezervirala le za žensko homoseksualnost.

Osebe romana so resnične, seveda s tem, da so njihove identitete predelane: tako naletimo na fatalno Charlotte, žensko z mlajšim ljubimcem, ki jo Colette sreča v pariškem opijskem gnezdu; srečamo staro slovito kurtizano in igralko, biseksualno Amalio X; markizo de Belboeuf, poznano kot Missy, v romanu La Chevaliere, aristokratinjo, lezbično transvestitko, s katero je Colette živela med leti 1905 in 1911; Colettino prijateljico, lezbično pesnico Renée Vivien; Eleanor Butler in Sarah Ponsonby, dami iz valižanskega Llangollena, znamenit angleški lezbični par iz 19. stoletja; naletimo na premnoge Don Juane, denimo na Damiena in ostale, ki jih je, zanimivo, avtorica izpisovala po prijatelju Edouardu de Maxu, vodilnem igralcu tistega časa, slavnem zapeljevalcu moških in sloviti osebnosti gejevskih družb.

Naj omenimo tudi zelo pomemben podatek, da je roman »Čisto in nečisto« nekakšen Colettin komentar na Proustovo »Sodomo in Gomoro«: kljub občudovanju, ki ga je avtorica gojila do njegovega dela, pomeni »Čisto in nečisto« nekakšen napad in hkrati širitev njegovega portreta »invertiranke«, lezbijke. Proustove portrete homoseksualnosti, predvsem lezbijk, je pariški lezbični krog, v katerega je sodila (poleg Renée Vivien, Natalie Barney, Djune Barnes in mnogih drugih) tudi Colette, precej kritiziral.

Colette s tem romanom torej ponudi svoje videnje ženske homoseksualnosti – ki mu daje, kot smo že omenili, idejo čistosti (skladnosti, komplementarnosti, preživetvene strategije, celosti v odnosu med dvema osebama). Ameriška zgodovinarka Shari Benstock (njeno študijo »Ženske z levega brega« smo izdali pred nekaj leti) prav zaradi podrobnega Colettinega obravnavanja lezbištva uvršča roman »Čisto in nečisto« – poleg romana »The Well of Loneliness« Radclyffe Hall, del Gertrude Stein, nekaterih besedil Virginije Woolf in drugih - med najboljše primere »lezbičnega modernizma«.

Roman je prevedla Nataša Velikonja. Fotografija na naslovnici z imenom »showmeyourboobiez« je delo fotografinje Bojane Rudović Žvanut, za oblikovanje pa je poskrbel oblikovalski duet Phant & Puntza. Knjiga je izšla v nakladi petsto izvodov, finančno pa jo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

* * *

NATAŠA SUKIČ: »OTROCI NOČNIH ROŽ«
(Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija št. 19, Ljubljana, 2008).

Otroci nočnih rož so druga zbirka kratkih zgodb Nataše Sukič, ki sledi predhodnemu delu Desperadosi in nomadi, ki je izšlo leta 2005.
Zgodbe Nataše Sukič uvrščamo v lezbično prozno pisavo. Sukičeva se pridružuje vrsti prodornega vala sodobnih slovenskih prozaistk in pesnic, ki prinašajo svež veter samozavestne, družbeno-kritične in osebno brezkompromisne ženske homoerotične dikcije.

Avtorica sama pravi, da je ta poetični naslov izbrala, ker homoseksualci in transseksualci »lahko v polnem smislu zaživimo, se izrazimo šele na 'sceni', med sebi enakimi. Takrat smo kot nočne rože, ki razprejo svoje cvetove v temi, daleč proč od ostrine dneva, proč od kanibalov, njihovih neusmiljenih oči.«

Delo obsega šest kratkih zgodb (Spremenjena stanja, Zakon močnejšega, Štiri izpovedi bolestnega uma, Oko, Ubij me!, Izguba). Zgodbe so notranje dodatno razčlenjene, sledeč lastni dinamiki. Tako kot Desperadosi in nomadi so tudi Otroci nočnih rož svobodne oblike in nelinearne dikcije. Na videz fragmentirana in kronološko nelinearna pripoved, ki mestoma preskakuje ali se celo ponavlja, se pne skozi logični mentalni in časovni lok, ki vsako zgodbo zaokroži kot samosvojo celoto.

Če v prvi knjigi pisateljica občuteno opisuje odtise družbene represije na lezbičnem telesu, od koder izvirajo različne oblike tesnobe in odtujenosti, se tokrat njen pogled ustavlja na razširjenem spektru obrobnih, odrinjenih, prikrajšanih in nezaželenih identitet – homoseksualcev, transeksualcev, transvestitov, žensk, šibkih, umirajočih. Literarne osebe, razen transeksualcev, nimajo imen. Na ta način Sukičeva opozarja na brezimnost marginaliziranih identitet v močvirju večinske kulture, s poimenovanjem najbolj odrinjenih eksistenc pa razgalja hipokrizijo heteronormativnosti in podeljuje moč najbolj nemočnim. Avtorico še posebej zanimajo pojavi sovraštva in nasilja do drugačnosti; skozi svojevrstno diskurzivno analizo išče miselne označevalce, iz katerih se rojeva sovraštvo do različnih manjšin. Skozi iskanje izvorov populističnega, primitivnega sovraštva do drugačnosti, plast za plastjo odkriva nemoč tistega, ki sovraži; na ta način mentaliteto nasilja razoroži, osmeši in poniža.

Avtobiografski moment gotovo pomeni pristno, neposredno izkušnjo, ki jo avtorica živo preslika v besedilo. »Avtobiografski moment je v mojih zgodbah vseskozi prisoten. Zgodbe so napisane prvoosebno, pišem o sebi in iz sebe, zato mi je osebno bližja neposredna, avtentična izkušnja. Beležim svoja opažanja in svoje reakcije na svet, ki me obdaja. Kje tukaj vstopi domišljija? Že prej sem omenila, da se pri pisanju prepuščam toku asociacij in tudi na ta način raziskujem, kaj vstopa na mesto belih, praznih lis v spominu. Ugotavljam, da je to tisti prostor, v katerem se moja fantazija najraje udejanja skozi fantazme, osebne mitologije, metafore. Seveda so tu še druge stvari, ki zadevajo fikcijo, denimo, osebe, ki nastopajo v zgodbah, so pogosto kombinacija različnih ljudi iz realnega življenja, tudi časi in dogodki so pomešani, spremenjeni.« (Intervju z N.S., Književni listi 2007)

Za Natašo Sukič je značilno, da občutke tesnobe, ujetosti, odtujenosti in strahu neopazno, vendar zavestno preliva v samega bralca ali bralko, ki s podoživljanjem eksistencialne klavstrofobije hkrati doživlja tudi svojevrstno katarzo.

Teme Otrok nočnih rož so teme smrti, umiranja, bolezni, zalezovanja, identitete, odtujenih odnosov, nasilja nad šibkejšimi, transseksualci in transvestiti, teme nadzorovanja, kaznovanja, seksualnosti.

Fotografija na naslovnici: prizor iz filma Obiskovalec Eme Kugler, za oblikovanje pa je poskrbel oblikovalski duet Phant & Puntza. Knjiga je izšla v nakladi petsto izvodov, finančno pa jo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

*
V drugi kratkoprozni zbirki Sukičeve najdemo šest kratkih zgodb, nekatere med njimi so razdeljene še na podzgodbe. V primerjavi z njeno prvo zbirko Desperadosi in nomadi so nove zgodbe iz Otrok nočnih rož še bolj sklenjene, saj med branjem ugotavljamo, da junaki in junakinje prehajajo iz ene pripovedi v druge, včasih nam avtorica osvetli eno, potem drugo ali tretjo plat. Kar se nam morda sprva zazdi kot nekoliko izoliran opis umirajoče ženske ali znanstvenofantastični vložek, se ob prebiranju druge zgodbe pokaže za nujen odgovor in spomin telesa oziroma odraz osebne apokalipse in izgube. Intimistične usode so nepovratno prepletene in usmerjane z družbenim »očesom«, ki ne samo da nadzoruje misli, dejanja ali spol, ampak določa tudi trajektorijo, po kateri se sme gibati telo. A ko v Zemljo trči komet in dobro organizirana vlada namerava evakuirati vse prebivalce, razen na smrt obsojenega v zadnji zgodbi Izguba, se pokaže, da so vsa prizadevanja oblasti že v osnovi nesmiselna, če že ne zla, saj služijo zgolj izpopolnjevanju nadzorovanja, tako tistih, ki so vpisani v stran žrtev, kakor onih, vpisanih v stran nadzornikov.

Suzana Tratnik

* * *

NATAŠA VELIKONJA: »FRAGMENTI SVOBODE: politični eseji: Terminali Radia Študent 2001-2006«
(Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, št. 20, Ljubljana, 2008)

Knjiga »Fragmenti svobode« je prva esejistična zbirka sociologinje Nataše Velikonja, ki jo sicer poznamo kot pesnico, prevajalko in lezbično aktivistko. Velikonja je v Sloveniji, pa tudi v mednarodnem prostoru, že dodobra uveljavljeno esejistično ime: svoje eseje in sociološke razprave je objavila v več referenčnih domačih in tujih knjižnih zbornikih (med drugim v, denimo, Urbana plemena: subkulture v devetdesetih ali Cooltura: uvod v kulturne študije, oboje pri Študentski založbi, ali v New Feminism: Worlds of Feminism, Queer and Networking Conditions pri dunajski Loecker Verlag) ter domala v vseh slovenskih literarnih ali družboslovnih revijah in dnevnikih, od Časopisa za kritiko znanosti, Literature, Večera, Dnevnika, kot esejistka je bila prisotna v ključnih izdajah lezbično-gejevske scene, v revijah Revolver in Lesbo, v zadnjih letih pa je ena od nosilnih avtoric časopisa Reartikulacija. Tako je tudi pričujoča knjiga »Fragmenti svobode« plod njenega večletnega medijskega dela: gre namreč za zbirko esejev, ki jih je pisala kot kolumnistka aktualno-politične redakcije ljubljanskega Radia Študent, oddaje »Terminal«, med leti 2001 in 2006.

Knjiga prinaša petdeset esejev, ki so – kot pravi v uvodniku dr. Ana Kralj, urednica aktualno-politične redakcije Radia Študent med leti 2001 in 2003 – »skoz in skoz politična kulturalija, ki o zdajšnjem stanju duha v Sloveniji in širše pove več, kot bi slišali v letih predavanj na politologiji ali v nizu kulturoloških poletnih šol – če seveda verjamete, da je Jim Morrison o šestdesetih in sedemdesetih povedal več kot vsa institucionalno-interpretativna srenja skupaj. Nataša razmišlja kot lezbična aktivistka in premišljevalka«, dodaja Kraljeva, »njeno pisanje pa še enkrat sporoča, kako se najpomembnejše reči v kulturi in politiki dogajajo na robu, v krajih, ki se jim je institucionalna in birokratska pamet že davno odpovedala«.

Pričujoči eseji so oblikovani kot aktualni radijski komentarji, ki jih je Radio Študent nizal enkrat mesečno od junija 2001 do aprila 2006. Branje tako prinaša podrobno, ostro, anti-konformno kulturno in politično analizo dogajanj v Sloveniji v prvi polovici novega tisočletja, zapisano v izvrstnem, prepoznavnem avtoričinem slogu. Celotna knjiga je visoko aktualen in profiliran politični komentar na našo skupno sodobnost. Kraljeva v uvodu meni, da so »največ, kar lahko ta hip damo, proti-sistemske geste in refleksije, drobci upora, brez katerih bi bilo življenje še bolj nevzdržno, kot že je«.

Pisanje nedvomno in zavestno obeležuje, kot smo že omenili, jasna lezbična perspektiva, ki je platforma celotnega Velikonjinega avtorskega pogleda. V knjigi torej najdemo analize dogajanj, s katerimi sta se v omenjenih letih soočala gejevsko-lezbična scena ali aktivizem v Sloveniji, ali analize medijskih diskurzov in političnih prijemov, ki so se v tem obdobju na splošno dotikali homoseksualnosti - denimo, analize dogajanj ob sprejemanju zakona o partnerstvu, beležke ob festivalih gejevskega in lezbičnega filma ali ob paradah ponosa, analize lezbične in gejevske literature in na splošno homoseksualne kulture ter umetnosti.
A tudi tisti komentarji, ki posegajo na druga področja javnega življenja - v dogajanja na tako imenovani sub-politični ravni, v nastajanje in razvijanje družbeno-kritičnih skupin na Metelkovi ali širše na nevladni sceni, v razmerja vsakokratnih oblasti do obrobnih skupin ali politik, v konformizem institucionalne levice pri vprašanjih realizacije družbene enakosti ali kleronacionalistični konservativizem institucionalne desnice, v prodiranje kapitalistične, korporativne in neoliberalne paradigme v Sloveniji - so bistveno obarvani s politično in kritično pozicijo lezbične marginalke – ki na tej družbeni margini dela in živi. V svetu, nabito polnem z identitetnimi in intelektualnimi simulakri, zaradi katerih se radikalna družbena kritika nevarno bliža območju neverodostojnosti ali pa je že globoko v njem, je prav ta avtoričina »avtentična« obrobna pozicija tista, ki daje »Fragmentom svobode« izjemno in redko humanistično tehtnost ter vrednost.

Za konec še nekaj podatkov: fotografija na naslovnici z imenom »Trashdog« je delo fotografinje Bojane Rudović Žvanut, za oblikovanje knjige pa je poskrbel oblikovalski duet Phant & Puntza. Knjiga je izšla v nakladi petsto izvodov in v sodelovanju z Radiem Študent.

-

3. 12. 2008

Društvo ŠKUC (Sekcija ŠKUC-LL) je 30. novembra 2008 na Slovensko tiskovno agencijo - STA poslalo sporočilo za javnost z naslovom »20. svetovni dan boja proti aidsu«. Elektronska pošta je bila poslana na naslov desk@sta.si ob 14:12 uri.

V sporocilu za javnost smo med drugim posebej opozorili na sporni pojav vse pogostejših zavajanj, ki smo jim priča v zadnjem času. Opozorili smo, da metode vzdržnosti, zvestobe in monogamije - ki jih nekateri razglašajo kot vrsto varne zaščite, te zavajajoče izjave pa ponavljajo številni mediji – niso niti varne niti zanesljive.

Tiskovna agencija STA našega obvestila ni objavila, hkrati pa je objavila medijske izjave različnih strankarskih podmladkov. Društvo ŠKUC je nevladna organizacija z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na področju preventive in ozaveščanja o preprečevanju HIV/aids in hkrati ena prvih organizacij v Sloveniji, ki so začele izvajati programe na tem področju, kakor tudi organizacija s pravnim interesom na področju človekovih pravic seksualnih manjšin, ki ima tudi status društva v javnem interesu.

Glede na to smatramo, da je neobjava našega tiskovnega sporočila - ki je očitno bilo edino medijsko sporočilo ob dnevu boja proti aidsu s strani nevladnih organizacij na področju človekovih pravic seksualnih in spolno identitetnih manjšin - posledica cenzure. Smatramo, da tovrstna uredniška praksa STA pomeni kršenje načela enakih možnosti in enake obravnave ter pravice do informiranja.

-

3. 12. 2008



-

25. 9. 2008

Obveščamo vas, da je ob sinočnji otvoritvi kulturno umetniškega festivala Queer Sarajevo (24. september 2008) prišlo do več hudih incidentov in brutalnega nasilja nad udeleženci in obiskovalci festivala. Pred zgradbo Akademije likovne umetnosti, kjer je potekala otvoritev, je kljub strogim varnostnim ukrepom prišlo do izgredov nacionalističnih in verskih skrajnežev. V več brutalnih napadih je bilo huje ranjenih deset oseb, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Ranjenih je bilo tudi več novinarjev.

Danes zjutraj so organizatorji (Udruženje Q) odpovedali festival zaradi visoke stopnje tveganja ponovnega nasilja, ki ga motivira homofobija in sovraštvo do istospolno usmerjenih. Festival je prva javna prireditev te vrste v BiH. Vsi tuji gostje in ostali udeleženci so pod strogimi varnostnimi ukrepi.

Iz Sarajeva: Tatjana Greif
ŠKUC-LL

-

30. 7. 2008

Medtem ko v Budimpešti, Sofiji, Brnu, Zagrebu ali Ljubljani še preštevamo žrtve homofobičnega nasilja ob letošnjih Paradah ponosa, je švedska prestolnica že nekaj dni v znamenju osrednje evropske gejevske in lezbične manifestacije, imenovane EuroPride. Letošnji Europride so, pod geslom »Švedski greh, rušenje meja«, otvorili švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström, princ Manvendra Singh Gohil, eden prvih deklariranih gejev v Indiji, ter univerzitetna profesorica in aktivistka dr.Tiina Rosenberg.

Stockholm je v času EuroPride, od 25. junija do 3. avgusta, gejevska, lezbična in trans- prestolnica Evrope, živa festivalska arena, z nepregledno množico političnih in kulturnih dogodkov; vrstijo se filmski festival, razstave, koncerti, delavnice, predavanja, performansi. Med umetniški program Europride sodi tudi mednarodna skupinska razstava »Make Out!« v Studiu 44 v Stockholmu, na kateri med 32. umetniki, aktivisti in filmskimi ustvarjalci iz queer skupnosti sodeluje tudi Nataša Velikonja, in sicer z esejem »Evropa je dolgočasna / Europe is Boring«. Kustosinja razstave je Malin Arnell, razstava pa reflektira homofobijo, hetero-normativnost in sodobne tabuje evropske družbe.

Desetdnevno festivalsko dogajanje se bliža vrhuncu - Paradi ponosa, ki bo
2. avgusta v središču Stochkolma, s pričetkom ob 13. uri. Organizatorji doslej največje Parade ponosa v zgodovini Švedske pričakujejo preko 850.000 udeležencev z vsega sveta. Avtor originalne mavrične zastave iz leta 1978, ameriški umetnik Gilbert Baker, je za to priložnost izdelal 100-metrsko zastavo iz osmih simbolnih barv.

http://studio44.se/nyhemsida/utstallning/08_07_make_out.html
www.reartikulacija.org

-

5. 5. 2008

Urška Sterle: literarni večer, 15. 5. 2008, ob 18. uri
Knjižnica O. Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana
Dvorana, III. nadstropje

Vabimo vas na pogovor z mlado pisateljico Urško Sterle, ki se s svojimi kratkimi zgodbami dotika spoja sodobnega urbanega življenja in pozicij (sub)kulturnega uporništva.

Njen kratkoprozni prvenec Vrsta za kosilo, ki je izšel pri založbi ŠKUC-Vizibilija, je bil letos nominiran za literarno nagrado Dnevnikova Fabula.

Pogovor z Urško Sterle bo vodila Suzana Tratnik.

Vabljeni & vabljene!

-

9. 2. 2008

Stand-up komedija Urške Sterle

PROSIMO, NE HRANITE LEZBIJKE!

Stand-up komedija Urške Sterle v Klubu SKUC-LL-Monokel,
petek, 7. marca 2008 ob 22.00
V okviru 9. mednarodnega feminističnega in queer festivala Rdeče zore,
5.- 9. marec 2008, http://www.rdecezore.blogspot.com/

Naravni habitat lezbijke so subkulturna zakotja. Socialno okrožje lezbijke se imenuje Lezbična mafija in je večinoma sestavljeno iz bivših, sedanjih in bodočih ljubimk. Ta podvrsta homo homo sapiensa pogosto izkazuje dobršnjo mero družbenokritičnega obnašanja in je nagnjena k izveninstitucionalnemu političnemu delovanju. Nekaj podvrst lezbijk se lahko uspešno znebite s postopkom domestifikacije, druge so nanjo imune. Ustvarjalnih lezbijk se skrbno izogibajte - ohranite socialno distanco, vzdržite se fizičnih kontaktov in nikoli, čeprav vas še tako zamika, ne hranite kritične lezbijke. Morda bo tako migrirala na druga področja

Urška Sterle je aktivistka, pisateljica in članica Lezbične mafije.

-

8. 1. 2008

Urška Sterle, foto: arhiv Škuc LL

Prozni prvenec »Vrsta za kosilo« Urške Sterle, izdan v zbirki ŠKUC-Vizibilija, se je uvrstil med peterico kandidatov za nominiranko za nagrado Dnevnikova fabula, ki jo časopis Dnevnik razpisuje za najboljšo domačo zbirko kratke proze v zadnjih dveh letih.

Žirija, ki jo sestavljajo dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Ignacija Fridl Jarc, Tina Kozin, dr. Marko Stabej in Gregor Butala, je oblikovala ožji izbor petih zbirk kratkih zgodb, izmed katerih bodo do srede prihodnjega tedna izbrali štiri nominiranke za Dnevnikovo fabulo.

Literarni prvenec Urške Sterle »Vrsta za kosilo« je zbirka enaindvajsetih kratkih zgodb, ki so nastajale v obdobju zadnjih petih let. Zgodbe se, po avtoričinih besedah, napajajo iz dveh virov – iz ljubezni do nepokorne, kritične in ustvarjalne margine ter iz nelagodja do pomensko in politično izpraznjenega spektakla sodobnega sveta. Preko zavestnega vzpostavljanja točke pogleda, ki je pogojena z lastnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in subkulturnimi koordinatami, se želi avtorica spopasti z mitologijo o Velikih zgodbah – zgodbah o univerzalnem izkustvu, o bistvenih temah, o usrediščenem, nevtralnem pogledu.

Več na: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/291177/

Knjige iz zbirke Vizibilija so dostopne v knjigarnah in na spletnem naslovu društva ŠKUC.

1. december 2007
Fun Factory, Ljubljana (22-06h)

9th June - Saturday / 22.00
K4 Roza - LESBIAN AND GAY UNDERGROUND

Bar SINDIKAT: CASIOp, Emulgator Dečko z vlečko, Delta Nu / video

Clubbing with LESBIAN ECLECTICS: Kamasutra, Muza

Entrance: 5 €

UNDERGROUND SINDIKALIZEM and/or LESBIAN ECLETICS

After the SINDIKAT has killed POP music, they found plenty of chances in the kaos that was left behind. They started to combine the borken pieces, to recreate something new, wierd and attractive. On Saturday 9.6.2007 the SINIDKAT group will present the visitors of klub K4 its monsterous creation giving it a 220 V touch of life!

Clubbing with Lesbian Ecletics underwear music... This time on the grand floor with legendary DJ Kamasutra- rezident of the first lesbian and gay club in Slovenia K4 between 1989 & 2001 introducing DJ Muza... from Black Wave to new electrics, this Saturday is going to be a truly alternative lesbian night in klub k4!

Klub K4, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, Slovenia
www.klubk4.org

ŠKUC-LL-Klub Monokel vas v torek, 24. aprila 2007 ob 20:00 vabi na literarni večer in pogovor z Natašo Sukič.

NATAŠA SUKIČ je soustanoviteljica Lezbične sekcije LL pri Škucu, sourednica L, zbornika o lezbičnem gibanju na Slovenskem. Za revije Revolver, Lesbo, Časopis za kritiko znanosti in druge je napisala mnogo esejev in člankov. Ostaja dejavna v nevladnem sektorju, predlani pa je pri ŠKUC-Vizibiliji izdala kratkoprozni prvenec Desperadosi in nomadi. Je inženirka elektrotehnike, izgubljena v prostoru in času, zanimajo jo kvantni delci, predvsem pa molekularna sestava besed. Njene zgodbe so rezultat tovrstnih eksperimentov. Proza Nataše Sukič je ubesedena pokrajina modernih nomadov, ki se ne premikajo le v prostoru, pač pa tudi v času, zlasti pa pregibajo in spreminjajo svoje identitete. Največkrat prvoosebna pripovedovalka je strastna zbiralka opažanj, beleženj, sklepanj, spoznanj ter slednjič kratkih in zelo strnjenih nomadskih zapisov, ki so kakor šifre za »večje« ali morda izgubljene zgodbe. Branje njene zbirke je kakor drvenje po narkotični pokrajini spolov, časa in bolečine.

Avtorica nam bo prebrala nekaj zgodb, z njo pa se bo pogovarjala Suzana Tratnik.

(Fotografijo je posnela Nada Žgank.)

Pri založbi Škuc Vizibilija je pravkar izšlo:

Urška Sterle: VRSTA ZA KOSILO

Knjige iz zbirke Vizibilija so dostopne v knjigarnah in na spletnem naslovu društva ŠKUC.

ROZAVIZIJA 2007

Razpis za imenovanje programskih vodij klubov Tiffany in Monokel

Društvo ŠKUC (skladno s Poslovnikom Nadzornega sveta o delovanju klubov Tiffany in Monokel) objavlja javni vsakoletni poziv za imenovanje programskih vodij klubov Tiffany in Monokel. Rok za oddajo vlog je 20. september 2005 (velja tudi poštni žig z omenjenim datumom). Naslov, kamor se je potrebno prijaviti, je: Društvo ŠKUC, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, s pripisom RAZPIS ZA KLUBA TIFFANY IN MONOKEL.
K vlogi je potrebno priložiti:

- PROGRAMSKO VIZIJO DELOVANJA KLUBOV V LETU 2005/06 IN RAZVOJ KLUBOV DO LETA 2010
- PREDSTAVITEV POZNAVANJA LGBT KULTURE
- CV KANDIDATK/KANDIDATOV

Kandidatke in kandidati, ki že opravljajo kakšno drugo gostinsko dejavnost (v izogib konfliktu interesov) na razpisu ne morejo sodelovati.

POGOVORI IN PREDSTAVITVE:

- Potrošništvo pri gejih in lezbijkah
- Uživanje opojnih pijač
- Telesne podobe
- Informiranje in psihosocialno svetovanje gejem in lezbijkam
- Spolno prenosljive bolezni pri lezbijkah in gejih
- Reprodukcijske pravice žensk
- Gejevsko starševstvo
- Medijske podobe homoseksualnostIi

RAZSTAVE IN PERFORMANSI:

- Kolaži Andreje Gomišček
- Bridge Markland: "Bridgeland Zwei"
- Del Lagrace Volcano - Drag King Exhibition: Kingdom Comes
- Likovna razstava Urše Recer: BEJBE

OBVESTILA:

- Članske izkaznice
- Program kluba Monokel v prihodnje

Pri založbi Škuc Vizibilija je pravkar izšlo:

Richard Goldstein: HOMO KONZERVE
Nataša Sukič: DESPERADOSTI IN NOMADI
Sarah Schulman: ZAKAJ NISEM REVOLUCIONARKA?

Knjige iz zbirke Vizibilija so dostopne v knjigarnah in na spletnem naslovu društva ŠKUC.

Vabimo vas na 21. festival gejevskega in lezbičnega filma, ki bo potekal od 26.11. do 3.12.2005. Program festivala z vsebinami filmov je na voljo na spletnih straneh festivala.

Razpis za imenovanje programskih vodij klubov Tiffany in Monokel

Društvo ŠKUC (skladno s Poslovnikom Nadzornega sveta o delovanju klubov Tiffany in Monokel) objavlja javni vsakoletni poziv za imenovanje programskih vodij klubov Tiffany in Monokel.

Ljubljana, 22.06.2005

IZJAVA ZA JAVNOST

Državni zbor RS je dne 22. junija sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).

Bruselj, 22.06.2005

ODPRTO PISMO POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA ZBORA RS

Ljubljana, 25.03.2005

Odprto pismo: podpora pesnici Nataši Velikonja

Ljubljana, 8. 3. 2005

Pripombe ŠKUC-LL in ŠKUC-Magnus na predlog zakona o registraciji istospolnih skupnosti (ZRegIS)

(celotno besedilo)

POZIV K ODGOVORNOSTI

Nevladne organizacije, ki sodelujemo pri pripravi predloga zakona o partnerski skupnosti (ZPS), smo zelo zaskrbljene, zaradi zadnjih zapletov v zvezi z zakonom. Slovenska ljudska stranka (SLS) se je 20. 1. 2004 (v dopisu vodjem poslanskih skupin LDS, ZLSD in DeSUS ter MDDSZ RS, opremljenim z nepodpisanim gradivom, ki se sklicuje na mnenje strokovnjakov) opredelila proti obstoječemu predlogu ZPS, čeprav so napovedali konstruktivna dopolnila.

Argumentacijo SLS označujemo kot žaljivo manipulacijo in zaničevalen napad na istospolno usmerjene ter spodbujanje k nadaljevanju diskriminacije. Navajamo nekaj citatov iz strokovnega mnenja SLS:
• "Sklenitev istospolnega partnerstva ni človekova pravica. Človekove pravice ščitijo vrednote, za katere si moramo prizadevati. Istospolna partnerstva niso med njimi."
• "Pri takem zakonu "ne bi šlo za izraz tolerance, pač pa za spodbujanje določenega vedenja, ki je tvegano."
• "Predlog zakona "spodbuja istospolna partnerstva" ter s tem "poslabšuje generacijsko sliko slovenskega naroda". "…slovenska družba izgublja regulatorno vlogo nad zakonsko zvezo…", ker "jo je prepustila nezanesljivim osebnim čustvom."
• "Z de facto izenačitvijo z zakonsko zvezo bi bilo vedenje, ki je za družbo tvegano, pozitivno ovrednoteno in dvignjeno na raven zaželenega."
• "Sobivanje istospolnih partnerjev se namreč po naravi stvari bistveno razlikuje od povsem biološko danega nagnjenja po sobivanju dveh oseb različnega spola…"
• "Obstaja možnost, da se takšne skupnosti registrirajo zgolj z namenom pridobiti olajšave na davčnem področju, na področju socialnih transferjev in pridobitve socialnih stanovanj."
• "Istospolna partnerstva družba lahko tolerira, nikakor pa jih ne more spodbujati tako kot heteroseksualne. To bi bila suicidalna politika."
• "Ministrstev ne rabimo, če si vsak lahko napiše svoj zakon (homoseksualci, izbrisani in še kdo)."
• "Istospolna partnerstva … so po definiciji samozadostna in zaprta za življenje, tako ne morejo biti izenačena s heteroseksualnimi."
• "Diskriminacije ni, saj zanjo "ne obstajajo nobeni pravno formalni razlogi".
• "Predlagatelj zakona je pomanjkljivo ocenil finančne posledice predloga zakona za državni proračun, saj sploh ni upošteval odliva sredstev iz proračuna zaradi davčnih olajšav, ki bi nastal, če bi bil tak zakon sprejet."
• "Že sam predlog zakona je bil drag, vsekakor dražji od njegove vsebinske vrednosti."

Zahtevo SLS po statistični utemeljitvi za zakonsko ureditev odločno zavračamo, saj se človekovih pravic manjšin nikoli ne utemeljuje s številčnimi razmerji.

Stališče SLS je tudi v nasprotju s smernicami EU, med drugim tudi z najnovejšo resolucijo A5-0281/2003, v kateri evropski parlament poziva države članice, naj istospolnim partnerskim skupnostim zagotovijo pravico do zakonske zveze in posvojitve otrok. Priporočila Sveta Evrope in Evropske unije ignorantsko označi kot zgolj "politične dokumente", kar kaže na nedoslednost in hipokrizijo v izražanju stališč, saj SLS gradi svoj program ravno na evropski usmerjenosti.

Ker si NVO že od leta 1997 prizadevamo za pravno ureditev tega področja, smo neprijetno presenečeni, da je do blokade prišlo v trenutku, ko so se okrog zakonskega predloga strinjale ostale koalicijske partnerice in ko naj bi ga potrdila tudi vlada RS oz. obravnaval DZ RS.

Potezo SLS razumemo kot namerno zavlačevanje in oviranje, še zlasti zato, ker omenjena stranka v javnih izjavah istočasno ustvarja navidezno podobo, da pravno ureditev istospolnih partnerskih zvez podpira. Zadnje dejanje SLS jasno kaže, da si prizadeva preprečiti sprejem zakona.

Obstoječo diskriminacijo istospolno usmerjenih SLS cinično reducira na "tegobe posameznikov" in pod krinko ogroženosti naroda uporablja izključevalen diskurz. Podpisane NVO izražamo zaskrbljenost in prizadetost nad neodgovornim početjem SLS, ki ga razumemo kot eksplicitno nasprotovanje človekovim pravicam in prizadevanjem za ustavno zajamčeno enakost pred zakonom ter kot ohranjanje statusa drugorazrednega državljanstva za istospolno usmerjene. Odločno nasprotujemo fašizaciji, ki se širi v slovenskem prostoru. Reakcionarna politika SLS je, podobno kot pri vprašanju izbrisanih in džamije, skrb vzbujajoča težnja k suspenzu človekovih pravic, ki terja vso pozornost ozaveščene demokratične javnosti.

ŠKUC-LL
ŠKUC-Magnus
ŠKUC-Roza klub
Društvo prijateljev Legebitre
DIH - Društvo za integracijo homoseksualnosti
Ljubljana, 21. 1. 2004

ŠKUC-LL
Metelkova 6
Ljubljana 1000
T 4327306 & 040 757771
F 2329185
sekcijaskuc@mail.ljudmila.org

"REGISTRIRANO PARTNERSTVO"
V letu 2002/2003 poteka raziskava "Registrirano partnerstvo", ki jo izvaja nevladna organizacija ŠKUC-LL. Del raziskave je tudi anketa, katere odgovorna oseba je mag. Tatjana Greif. Vprašalnik je anonimen. ANKETA
-

POGOVORI IN PREDSTAVITVE:

- Potrošništvo pri gejih in lezbijkah
- Uživanje opojnih pijač
- Telesne podobe
- Informiranje in psihosocialno svetovanje gejem in lezbijkam
- Spolno prenosljive bolezni pri lezbijkah in gejih
- Reprodukcijske pravice žensk
- Gejevsko starševstvo
- Medijske podobe homoseksualnostIi

RAZSTAVE IN PERFORMANSI:

- Kolaži Andreje Gomišček
- Bridge Markland: "Bridgeland Zwei"
- Del Lagrace Volcano - Drag King Exhibition: Kingdom Comes
- Likovna razstava Urše Recer: BEJBE

OBVESTILA:

- Članske izkaznice
- Program kluba Monokel v prihodnje

Vrni na vrh

Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo

POTROŠNISTVO PRI GEJIH IN LEZBIJKAH

ki bo potekal

v torek, 1. marca 2005 ob 20.00,
v klubu Monokel.

Kako si predstavljamo potrošnistvo, ali smo pri tem kaj drugačni od
strejt populacije? Smo bolj zapravljivi ali bolj šparovni? Je kaka
razlika med geji in lezbijkami? Katerim artiklom namenjamo največ
denarja? Nas kdaj pri zapravljanju zanese (shop 'till you drop)? Ali
smo zato, ker večinoma nimamo otrok, finančno močnejsi kot strejt
populacija? Bi to lahko morda koristno izkoristili?

Pridite, veselimo se srečanja z vami.

Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo

UŽIVANJE OPOJNIH PIJAČ,

ki bo potekal

v torek, 1. februarja 2005 ob 20.00,

v klubu Monokel.

Ali (in kako redno) uživamo alkoholne pijače? Kdaj smo se prvič srečali z alkoholom in kdaj prvič pretirano napili? Kakšne spomine imamo na tovrstne alkoholne izkušnje? V kakšnih situacijah »radi kaj popijemo« - ko smo veseli, zamorjeni, žalostni, pod stresom, ko se družimo ali pa nam je preprosto dolgčas? Zakaj nekateri ne uživajo alkohola? Ali smo homoseksualci kaj večje žolne od strejtov?

Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo

TELESNE PODOBE ,

ki bo potekal

v torek, 13. aprila 2004 ob 20.00, v klubu Monokel.

Kaj štejemo pod pojem telesne podobe oziroma body imagea? Bi lahko opredelili, kdaj in kako ste prvič začutili razcep med t. i. dejansko in idealno podobo svojega telesa? Menite, da je za to, da bi presegli to razklano podobo o sebi, treba kaj storiti? Ali je »delo na telesu« vedno le discipliniranje lastnega telesa? Kako se nas dotika pojav, ki ga poznamo kot fašizem popolnega telesa oziroma body fascism? In kako se zahteve in pričakovanja glede telesne podobe kažejo na gejevski in lezbični sceni?

Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo

INFORMIRANJE IN PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE GEJEM IN LEZBIJKAM,

ki bo potekal v torek, 16. marca 2004 ob 20.00, v klubu Monokel.

Tokrat se bomo pogovarjali o obveščanju in psihosocialni pomoči gejem in lezbijkam. Govorili bomo o morebitnih osebnih izkušnjah s svetovanjem, o pomembnosti obstoja in kvaliteti teh storitev, o pomenu spolne usmerjenosti svetovalca ali svetovalke, o najpogostejših stiskah, s katerimi se geji in lezbijke srecujejo, in o možnih predlogih in nacinih za izboljšanje trenutne situacije.

Vljudno vabljeni!

Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo

SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI PRI LEZBIJKAH IN GEJIH ,

ki bo potekal

v torek, 17. februarja 2004 ob 20.00,

v klubu Monokel.

Pomenkovali se bomo o tem, katere spolno prenosljive bolezni poznamo, za katerimi še posebej pogosto zbolevamo oz. katere nas še dodatno ogrožajo. Spregovorili bomo o svojih osebnih izkušnjah z omenjenimi boleznimi in o tem, kakšen je naš odnos do okuženih. Poskušali bomo še ugotoviti, katera zaščita pred okužbami velja za najučinkovitejšo in kaj vemo o zdravljenju posameznih spolno prenosljivih bolezni.

Vljudno vabljeni!

Prosimo, da ste točni!

Klub Monokel, Društvo Škuc-LL vas vabi, da se udeležite predstavitve

in pogovora na temo

REPRODUKCIJSKE PRAVICE ŽENSK

ki bo potekal

v petek, 6. februarja 2004 ob 20.00, v klubu Monokel.

Društvo za večjo rodnost in plodnost Slovencev se že vrsto let ukvarja z nudenjem pomoči in svetovanjem tistim ženskam in parom, ki se soočajo s problemom neplodnosti - eno največjih stisk, ki lahko doletijo človeka.

S pomočjo napredka sodobne medicine in postopkov z darovanimi spolnimi celicami je mogoče pomagati ljudem, ki si želijo postati starši, pa tega po biološki poti iz različnih razlogov ne morejo. Gospa Mojca Pirnat iz Društva za večjo rodnost in plodnost Slovencev, bo predstavila možnosti biomedicinske umetne oploditve, zakonske podlage za umetno oploditev žensk ter praktične okoliščine postopkov umetne oploditve v Sloveniji ter v tujini, kakor tudi postopke humanitarnega darovanja spolnih celic.

Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo

GEJEVSKEGA STARŠEVSTVA ,

ki bo potekal

v torek, 20. januarja 2004 ob 20.00, v klubu Monokel.

Si geji in lezbijke želimo otrok, jih morda že imamo ali načrtujemo, nas javnost pri tem podpira ali ovira, ali smo sploh enotni, smo ovira mi sami, imajo lezbijke drugačno mnenje od gejev, mlajši drugačnega od starejših? Morata biti starša različnega spola in ali sta res potrebna dva starša? Kaj o starševstvu pravi stroka in kaj gejevski/lezbični starši? Kakšen je lahko pričakovan pozitiven in kakšen negativen vpliv na otroka in kakšen na gejevske in lezbične starše?

Klub Monokel, Društvo Škuc-LL vas vabi, da se v okviru četrtkovih večerov Terorije udeležite predstavitve in pogovora o delu Romana Kuharja z naslovom

MEDIJSKE PODOBE HOMOSEKSUALNOSTI ,

ki bo potekal v četrtek, 30. oktobra 2003 ob 20.30, v klubu Monokel.

Raziskava Mirovnega inštituta o socialnih in družinskih kontekstih življenja lezbijk in gejev v Sloveniji je pokazala, da je dobrih 60 odstotkov gejev in lezbijk prve informacije o homoseksualnosti ob soočanju s svojo (potencialno) istospolno usmerjenostjo iskalo ali dobilo v množičnih medijih. Mediji so trg z identitetami, v katerih se ogledujemo, prepoznavamo in prek katerih vidimo in razumemo druge okrog nas. Naša identiteta se zato med drugim oblikuje tudi glede na medijske diskurze ali "govore", ki smo jim izpostavljeni. Mediji imajo namreč pomembno, pogosto odločujočo vlogo v definiranju "novih" identitet, zato je smiselno vprašanje, na kakšen način mediji konstruirajo homoseksualnost, kakšne so medijske podobe lezbijk in gejev. Roman Kuhar je analiziral 30 let poročanja tiskanih medijev o homoseksualnosti v Sloveniji, od leta 1970, ko se o homoseksualnosti skorajda ne piše, do leta 2000, ko homoseksualnost postane tema običajnih dnevnih notic in hkrati senzacionalisticna, spotakljiva vsebina, ki prodaja časopise. Ugotavlja, da je najpogostejše načine, kako homoseksualnost vstopa v medije, možno razdeliti v pet medijskih praks: stereotipizacija, seksualizacija, skrivnost, medikalizacija in normalizacija. Avtor bo v predavanju skozi zgodovinski prerez, ob pomoči tako slikovnih kot tekstovnih primerov iz časopisov in revij, predstavil omenjene medijske prakse.

Knjiga je izšla letos pri zbirki Mirovnega inštituta MediaWatch.

Vrni na vrh

Vabimo vas na otvoritev dveh razstav v Monoklu (SKUC-LL), 8. marca ob 20, v okviru festivala Rdece zore:

- VERUSKA BELLISTRI: OGLJE, risbe in kolaži: razstava o zapleteni identiteti črne queer feministke. Ne tič ne miš, ujeta v navzkrižni ogenj dveh kultur.

- ANDREJA GOMIŠČEK: ODLOMKI: prepletanje besed v svoji jasnosti in narativni privlačnosti ter slik v abstraktni kompoziciji. Kolaži so nastali na podlagi tekstov Suzane Tratnik.

VABILO NA OTVORITEV RAZSTAVE V KLUBU MONOKEL

Vabimo vas na otvoritev razstave kolažev »ŽUTI MAČAK« avtorice Andreje Gomišček, v petek, 17. decembra 2004, ob 22. uri v Klubu Monokel.

Vabljene in vabljeni!

Klub Monokel,

ŠKUC-LL

Metelkova mesto

Masarykova 24, pritličje desno

BRIDGE MARKLAND: "BRIDGELAND ZWEI"
(angl./nem., 55 minut)

Bridge Markland, rojena leta 1961, je vsestranska berlinska umetnica, že dobro znana na nemških, švicarskih, avstrijskih, francoskih in drugih odrih: plesalka, igralka, performerka, pisateljica in pevka. Zlahka prestopa meje med subkulturo in visoko kulturo, med plesom, gledališčem, performansom, komedijo in erotično umetnostjo, saj je prava kameleonka, ki se loteva skrajnih vlog, ne da bi bila omejena s katero koli od njih. Njena posebnost so transspolni performansi, v katerih si lahko občinstvo v živo ogleda njeno preobrazbo iz ženske v moškega in narobe, vse to v znamenju erotične aure onkraj vseh vlog, spolov in predpisanih identitet.
Marklandova, ki se nam je 12.9.2003 že predstavila v Klubu Monokel s performansom "Bridgeland zwei", bo letos ponovno nastopila v okviru festivala Rdeče zore. Njen nastop si lahko ogledate kar dvakrat:

1. MC Podlaga, Sežana, 6. marec 2004 ob 23.00
2. Menza pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana, 8. marec 2004 ob 21.30

Več o Bridge Markland na njeni spletni strani: www.bridge-markland.de.

performans, petek, 12. september 2003, ob 21.00

BRIDGE MARKLAND: "BRIDGELAND ZWEI"


foto: Udo Hesse

Bridge Markland, rojena leta 1961, je vsestranska berlinska umetnica, že dobro znana na nemških, švicarskih, avstrijskih, francoskih in drugih odrih: plesalka, igralka, performerka, pisateljica in pevka. Zlahka prestopa meje med subkulturo in visoko kulturo, med plesom, gledališčem, peformansom, komedijo in erotično umetnostjo, saj je prava kameleonka, ki se loteva skrajnih vlog, ne da bi bila omejena s katero koli od njih. Njena posebnost so transspolni performansi, v katerih si lahko občinstvo v živo ogleda njeno preobrazbo iz ženske v moškega in narobe, vse to v znamenju erotične aure onkraj vseh vlog, spolov in predpisanih identitet.

Marklandova je obiskovala več gledaliških in plesnih tečajev v Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenih državah Amerike. Nase je opozorila v devetdesetih, zlasti s celovečernimi solističnimi peformansi: Adele, Vera, Karl (1991), Bridgeland (1992), bridgeland zwei (1996), in the box (1999) in nazadnje Let's talk about Sex - best of Bridge Markland (2001/2003) s pianistom Ulijem Amesom. Poleg daljših predstav je ustvarila tudi več krajših (varietejskih) nastopov, denimo transspolna performansa The most beautiful woman in the world in Sweet T. (2002) in M. J., groteskno plesno predstavo, s katerimi se je predstavila tudi v Angliji in Združenih državah Amerike.

Njena odrska umetnost pa ni omejena le na avtorske predstave, saj pogosto gostuje v drugih nemškig gledališcih. Leta 1997 je zaigrala vlogo Franka N Furterja v predstavi The Rocky Horror Show v produkciji Brandenburškega gledališca. V letu 2003 pa igra vlogo najstnika Angstmäna v predstavi Angstmän berlinskega otroškega gledališca Platypus.

Leta 2000 sta pri nemški založbi Konkursbuchverlag izšli kar dve njeni knjigi: Bridge Markland - Portraits je monografija njenih portretov, ki so jih posneli različni fotografi, Stripped pa je njena zbirka erotičnih kratkih zgodb, v katerih se ravno tako poigrava s spolnimi identitetami.
Marklandova se je pri berlinski Kunsthaus Tacheles lotila še enega zanimivega projekta, bild wort bühne (2001), v katerem so pisateljice igrale svoja literarna dela.

Poleg gledališča se je že zgodaj in pogosto srečevala tudi s filmom in televizijo. Tako je med drugim leta 2001 kar dvakrat zaigrala pošast v filmih Resident Evil
(r. Paul W. Anderson) in Blade 2 (r. Guillermo Del Toro), igrala je tudi v filmu Honey Baby (r. Mika Käurismaki, 2002) in nastopila v dokumentarcu Venus Boyz (r. Gabriel Baur, Švica, ZDA, Necija 2001), ki je filmsko potovanje po univerzumu moškosti v ženskih rokah.

Leta 2002 je v Berlinu skupaj z Diane Torr, ameriško umetnico performansov preoblačenja, prvič organizirala festival go drag!, izključno posvečen kraljem preobleke in vsakovrstnemu preoblačenju žensk v moške, ki je uveljavil popolnoma nov prostor in medij ženske izraznosti in nenazadnje ustvarjalnosti na robu spolov. V zimskem semestru študijskega leta 2002/2003 pa sta skupaj z Antje Hornscheidt na Humboldtovi univerzi v Berlinu poučevali spolnostno (gender) performativnost in neverbalno spolnostno (gender) komunikacijo.

Berlinčanka Bridge Markland je gotovo vodilna nemška umetnica predstav spolne preobrazbe (gender transformation). V Ljubljani bo prvič nastopila z dvospolnim in dvojezičnim (nemško/angleškim) performansom BRIDGELAND ZWEI / BRIDGELAND DVE (1996, 55 minut). S to celovečerno predstavo, ki jo je duhovito poimenovala one-woman-transgender-performance, se je že predstavila na številnih nemško govorečih in drugih mednarodnih odrih. V performansu družbeno-kritično uprizarja razne ženske in moške vloge in se nenehno poigrava s spolnimi stereotipi. Spolne vloge na odru menjava kot spodnje perilo.

Več o Bridge Markland na njeni spletni strani: www.bridge-markland.de.

(Vstopnina 600 SIT).

foto: Udo Hesse

otvoritev fotografske razstave:
četrtek, 11. septembra 2003 ob 21.00
Na ogled do: 1. novembra 2003
Fotografije so tudi naprodaj.

DEL LAGRACE VOLCANO
DRAG KING EXHIBITION: KINGDOM COMES

Del LaGrace Volcano je spolno spremenljiv (gender variant) vizualni umetnik, rojen American, ki zvecine živi in ustvarja v Angliji in na Švedskem. V letih 1977-79 je bil/a na filmskih študijih, potem se je preselil/a v San Francisco in na San Francisco Art Institute vpisal/a fotografijo kot glavni predmet. Leta 1992 je magistriral/a na fotografskih študijah na University of Derby.

Umetniške zvrsti, s katerimi se ukvarja Volcano, so fotografske razstave in predavanja s predvajanjem video posnetkov tako v alternativnih kot mainstream prostorih. Svojo umetniško pot je začel kot Della Grace, lezbična in queer fotografinja, nadaljuje jo kot interseksualen in transspolen "street level" aktivist. Bil je tudi eden glavnih akterjev v novejšem dokumentarnem filmu Venus Boyz (Švica, Nemcija, ZDA, Gabriel Baur 2002).

Novejše skupinske fotografske razstave: FEMALE TURBULENCE (ŽENSKA VIHARNOST) v Bruslju: Andres Serrano in Cindy Sherman, in FALLEN HEROES: MASCULINITY & REPRESENTATION (PADLI HEROJI: MOŠKOST & REPREZENTACIJA) v Espai D1Art Contemporani de Castello v Španiji: Gilbert & George, Paul McCarthy, Mark Morrisroe, Peter Land & John Coplans.
Del LaGrace Volcano je avtor treh fotografskih monografij: LoveBites, (Gay Men's Press 1991), The Drag King Book, (v sodelovanju z Judith Halberstam, Serpent's Tail, 1999) in Sublime Mutations (Konkursbuchverlag 2000).

Sodeloval je pri filmih: Pansexual Public Porn, aka The Adventures of Hans & Del, 1997, A Prodigal Son?, 1998, Journey Intersex, 1999, in The Passionate Spectator, 2003.

V Ljubljani se bo predstavil z razstavo Drag King Exhibition: Kingdom Comes (Razstava kraljev preobleke: kraljestvo prihaja). Portreti kraljev preobleke so rezultat njegovega dvajsetletnega zanimanja za vse vidike preoblačenja žensk v moške ter ženskega oponašanja in upodabljanja moškosti. Fotografije prezentirajo več kot le vsoto delov kraljev preobleke, saj so podobe, ki se počutijo najbolje na meji med fantazijo in stvarnostjo. Vsaka fotografska podoba tako reprezentira dogodek, ustvarjen za kamero, vendar utemeljen na performansu modela iz resničnega življenja. Nekatere fotografije so dokumentarne, saj kratko malo beležijo to, kar se je zgodilo. Avtor s svojim pristopom ustvarja prostor, v katerem lahko fotografija postane sama po sebi dogodek. Prav tako si v ustvarjalnem procesu prizadeva zabrisati kar največ mej - znotraj dveh razsežnosti danega medija.
Na ogled bodo tudi avtorjeve monografije.

S spletne strani: www.disgrace.dircon.co.uk:
Moje ime je Del LaGrace Volcano, vendar vas prosim, da me kličete kar Dr. Del. Zdravim z radikalnimi prelomi in s totalnim ugodjem. Nadeli so mi že veliko različnih imen, bil sem znan po številnih imenih, verjamem pa, da imam sam pravico manipulirati z jezikom. V prejšnji inkarnaciji sem bil znan kot Della Grace, queer in lezbična fotografinja. To je trajalo skoraj dvajset let in je bilo oporišče, ki sem se ga z veseljem oprijemal. Širil sem parametre tega, kar bi lahko bila (ali kar sme biti) lezbijka, dokler se nisem tako kot Patti Smith osvobodil in skočil v "morje možnosti". Sem Spolni terorist (Gender Terrorist), načrtovana Mutacija in Medspol (Intersex) ob pomoči Designa. Ker so vse to koncepti, ki so vam poznani ali pa tudi ne, mi dovolite, da vam pojasnim, kaj imam v mislih. Spolni terorist je vsakdo, ki dosledno in namerno sprevrača, destabilizira in ruši binarni spolni sistem. Binarni spolni sistem je pojmovanje, da obstajata samo dva spola, moški in ženski. Ta sistem sicer lahko deluje za nekatere ljudi (kar je stvar prepričanja), resnica pa je, da za večino ne deluje. Vse preveč ljudi je ranjenih tako telesno kot duševno, ker se poskušajo na silo prilagoditi sistemu, ki jim ne ustreza. Zavedam se, da ima večina med vami raje stabilnost, še zlasti, kar se tiče vprašanj spola. Binarni imperativ zahteva od nas dokončne izbire. En spol. Eno telo. Moško ali žensko. Homo ali hetero. Yin in yang. Vse to je že dano. Ali bolje ... to nam je bilo dano. Spol je zadnji branik civilizacije, kakršno poznamo. Eden redkih Titanikov, ki so še ostali na robu tisočletja. Jaz sem ledena gora. Bomba v fantovskem klubu. Tik tak. Tik tak.

JOHNNY “THE BIG CHEESE” MOZZARELLA IN RICKY Z. STARR
Drag king performance

Torek, 8. marec 2005, Menza pri koritu, Metelkova mesto, 21.30, ŠKUC-LL Monokel v sodelovanju s festivalom Rdeče zore, www.metelkova.org/rdece
vstopnina 1000 SIT

Johnny “The Big Cheese” Mozzarella je že od nekdaj vedel, da bo zavzel oder in ženska srca. V otroštvu je oponašal gibe Johna Travolte in Rickyja Martina. Kot tapravi glumač na odru in v vsakdanjem življenju, je mladi Johnny vodil showe talentov iz soseščine, da bi se tako postavljal s svojim vrhunskim likom. Morda je prav zaradi svojega nagnjenja do proizvodov za lase in zaradi obsedenosti z “res dobro sirovo pogačo” postal glavna faca v mestu.

Johnny je član igralske skupine drag king performerk DK PDX, pa tudi ustanovitelj Cheesehead Productions. V prostem času Johnny rad kaj dobrega popije in poje in prepeva podoknice damam.
Johnny Mozzarella (alias Maryanne Cassera) z drag nastopi ruši dominantno kulturno paradigmo družbenega spola (gender). Ko igra moškost tako na odru kot v vsakdanu, nazorno prikaže, kako družbenospolna različnost ustvari način, na katerega se lahko posameznica/k osvobodi okostenelih kulturnih določil za izražanje družbenega spola.

Ricky Z. Starr (Erica Paron) je veteranski drag king performer iz Bloomingtona, Illinois. Ricky nastopa pri Cheesehead Productions, je pa tudi Johnny partner pri stepu. Ricky Z. Starr se je rodil v velikem mestu, Chicago Illinois. Odrašča je na ulicah, v šoli so ga nadlegovali, brke pa je imel že pri dvanajstih letih. Bil je pravi dec, kakršen je še dandanes. Že pri šestnajstih je bil videti kot moški. Zaradi slabega vedenja in slabih ocen je celo letel iz šole. Starši so se mu odrekli, tako da je ostal sam s svojo pametjo in sladkimi zalizki. Vedel je, da bo s to kombinacijo daleč prišel in da bo lahko postal tisto, kar si želi vsak … zvezda. Ricky se ni nikoli oziral nazaj v težke čase svojih najstniških let. Kjer je le mogel, je začel nastopati, za zaslužek. V klubih, potem na ćelezniških postajah in v javni knjižnici. Težko delo se mu je obrestovalo. Zdaj lahko Rickyja Z. Starra srečate povsod: v nočnih klubih, v mirnem kafiču, in, kot pravo zvezdo, seveda na nebu.

_

V petek, 11. marca zvečer Johnny in Ricky pripravljata nastop presenečenja v Klubu Monokel, Metelkova mesto!

_

Delavnica / Workshop info:

Sobota, 12. marec ob 20.00 v Klubu Monokel, Metelkova mesto
Johnny in Ricky vam bosta na okrogli mizi predstavila svoje delo, posnetke s svojih nastopov po ZDA, odgovarjala na vaša vprašanja in vam pomagala, da se prelevite v drag kinge ... Prinesite moške obleke!

_

Petek, 11. marec 2005 ob 17.00, pogovor z Johnnyjem in Rickyjem organizirata skupini Legebitra + DIH, na Kersnikovi 4, I. nadstropje, v sejni sobi ŠOU: Johnny Mozzarella in Ricky Z. Starr vam bosta predstavila umetnost drag performansa in spregovorila o tem, kaj pomeni biti in izgledati kot kralj preobleke. Kako razširjena je kultura drag kingov? Kakšne so izkušnje moškosti na odru in v vsakdanjem življenju? Kako konkretno postati drag king?

TEČAJ ZA DJ-ke: »SHE'S A DJ«

Klub Monokel, sobote v februarju 2005

ŠKUC-LL (Klub Monokel) in ŠKUC-ŽmreŽa (Ženska mreža) organizirata tečaj za DJ-ke She's a DJ, ki se začne 5. februarja in bo trajal 3 do 5 sobot (odvisno od števila prijavljenih in od zanimanja udeleženk).

Na uvodnem sobotnem popoldnevu 5. februarja boste seznanjene s kapacitetami in potrebami po DJ kadru v klubu Monokel, z usklajevanjem namembnosti lezbičnega kluba z njegovo glasbeno podobo, s tehnično-glasbeno opremo kluba in njeno uporabo. S potekom samega tečaja in z uvodnimi tehničnimi prijemi vas bo seznanila koordinatorka kluba Mateja ter DJ-ki Nataša Sukič in Katarina Višnar, ki bosta vodili nadaljevanje tečaja in vam razdelili »domače naloge«.

Na tečaju se boste seznanile z osnovami DJ-janja, naučile se boste razviti lastni didžejevski stil, smiselno sestaviti plejliste, delati z vinilkami, priti do informacij o novi glasbi itn. Vse tečajnice se bodo lahko preizkusile v praksi zadnjo soboto v Monoklu, ko bodo same poskrbele za glasbeno opremo klubskega večera.

Predhodne izkušnje za udeležbo na tečaju niso potrebne! Vse zainteresirane se lahko prijavite oz. pozanimate o podrobnostih na naslovu: monokelclanice@hotmail.com.

Izvedbo tečaja za DJ-ke She's a DJ je omogočila ameriška fondacija The Global Fund for Women.

• Klub MONOKEL: Četrtek, 23. maj 2002 ob 20h - otvoritev likovne razstave Urše Recer: BEJBE.

1. ČLANSKE IZKAZNICE 2004

V mesecu MARCU si jih lahko priskrbite vsak petek, med 21.in 23. uro v

prostorih garderobe.

KASNEJE pa samo preko interneta (www.ljudmila.org/siqrd), ali v pisarni Škuca, Metelkova 6, delovne dni med 9. in 14. uro.

2. Klub je nekoliko spremenil obratovalni čas:

• ob četrtkih bo Monokel odprt samo v primeru predhodno najavljenih programskih večerov (predavanj, pogovorov, literarnih večerov itn.)

• ob petkih bo odprt tako kot doslej, od 21. ure naprej

• ob sobotah bo Monokel odprt samo v primeru predhodno najavljenih programskih večerov.

Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri prostovoljkah v samem Monoklu ali na:

monokelclanice@hotmail.com

Želimo vam prijetno počutje!

ČLANSKE IZKAZNICE 2003

Klub Monokel v maju 2003 za svoje redne obiskovalke uvaja članske izkaznice, ki jih dobite pri šanku za celoletno članarino 500 SIT. Spodbujamo vas, da si čimprej nabavite članske, sicer brez njih vstop ne bo več mogoč, tudi na šanku bodo postreženi samo tisti, ki bodo svoje članstvo izpričali s člansko izkaznico.

Članske izkaznice ponovno uvajamo iz več razlogov. Prvi razlog so zahteve poslovanja klubov, ki morajo imeti redno članstvo. Drugi razlog je varnost obiskovalk in osebja v klubu, zlasti pred vpadi nasilnih in zateženih naključnih obiskovalcev. Tretji razlog je prijetno in sproščeno počutje lezbijk v edinem lezbičnem klubu v Sloveniji.

Članska izkaznica ni prenosljiva. V primeru neprimernega obnašanja članic v klubu (razbijanja, pretepanja in podobno) si klub pridržuje pravico, da člansko izkaznico odvzame.

Ob vpisu lahko pustite svoj mail naslov, na katerega vas bomo obveščale o prireditvah in dogodkih v klubu in na širši lezbični sceni. Klub Monokel bo ob posebnih prireditvah (otvoritve razstav in podobno) in večerih odprt tudi za zunanje (nečlanice in nečlane). Klub si prav tako pridržuje pravico in možnost, da v klub dovoli vstop samo ženskam. _

PROGRAM KLUBA MONOKEL V PRIHODNJE bo združeval podobno raznolike iniciative:

- 4. del likovne razstave in performans akademske slikarke Aprilije Lužar,

- likovna razstava (ženski akti) Saše Lebodin

- gledališke predstave Monospolnega gledališča,

- socializacijski pogovori Društva ŠKUC vsak prvi torek v mesecu (teme: partnerske zveze, coming out, droge, javno nastopanje lezbijk in gejev, podobe moškosti in ženskosti pri lezbijkah in gejih ...),

- 1. lezbični kulturni festival s transspolnimi predstavami in z glasbenim programom, performerke in DJ-ke iz Berlina, Londona in New Yorka, 12.-15- september 2003

- "Terorija": politično-teoretski debatni četrtkovi večeri (teme: lezbična literatura na prelomu 19. in 20. stoletja, kaj je feminizem?, homoseksualnost v stari Grčiji, hiperprodukcija teorij in razlag o lezbištvu, zgodovina lezbičnega gibanja v Sloveniji itn.)

S člansko izkaznico Kluba ŠKUC-Monokel lahko ob nakupu v trgovini Message (znamke danskih designerjev) uveljavljate 15%-ni gotovinski popust! www.message.dk

NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh