IZBRANA
BIBLIOGRAFIJA literature z lezbično in gejevsko tematiko
UVOD
Nataša Velikonja
Bibliografija literature z lezbično in gejevsko tematiko je delo
v nastajanju. Hitri pogled v gradivo, ki se je v slovenskem jeziku
zbiralo v 20. stoletju, skuša ponujati o<rientacijska mesta
in z njimi olajšati raziskovalne napore in želje, ki pri ambicijah
in kapricah sedanjosti ne spregledujejo preteklosti ali pozabljajo
prihodnosti.
Osnovni kriterij izbora gradiva je izrecna
omemba homoseksualnosti v bibliografskem viru. Izbira kriterija
že sama po sebi, tako kot vsaka selektivna praksa, začrta mejo
in s tem omeji kompleksna branja, kljub temu pa ponuja možnosti
zanimivega intelektualnega popotovanja. Literatura, ki v pričujoči
bibliografiji ni navedena - njen kriterij bi lahko bila homoseksualna
usmerjenost avtorja ali avtorice ali kodiran homoseksualni kontekst
- bi lahko ponujala podatke s prav tako bogato vrednostjo in ostaja
izziv.
V pričujoči bibliografiji so tako zgolj
za okus navedena dela Oscarja Wilda, Williama Shakespeara ali
Michelangela Buonarrotija. Vanjo nisem uvrščala mnogih temeljnih
del, kjer je homoseksualnost zastrta, kot je denimo "Zajtrk
pri Tiffanyju" Trumana Capota, ki je referenčen za branje
konteksta homoseksualnosti v ameriških petdesetih letih. Pri končni
selekciji se mi je zdel redosled pojavljanja in objavljanja tematike
homoseksualnosti v slovenskem kontekstu - način vključevanja izrecnega
diskurza v nacionalne realnosti - zanimivejši in zgovornejši.
Nekatera dela ponujajo nepogrešljive in
zgodovinsko pomembne reference. "Moderna francoska lirika",
ki jo je leta 1919 uredil Anton Debeljak, vsebuje "Bilitine
pesmi" Pierra Louysa, ki so obeležile eno temeljnih lezbičnih
subkulturnih kod v Evropi in ZDA. Podajanje kronoloških podatkov
o diskurzivnem vpisovanju homoseksualnosti lahko pripomore k razbiranju
dokaj jasne podobe odnosa do homoseksualnosti v določenih obdobjih,
letih, desetletjih. Iz gradiva, objavljenega ob koncu dvajsetih
in v tridesetih letih, iz del Vindexa, Bradača, Weiningerja in
Oertringerja, tako veje atmosfera obdobja, na eni strani obeležena
z vzpenjajočim se fašizmom in nacizmom, po drugi pa s poskusi
afirmativnega in pozitivnega stališča do homoseksualnosti. Zanimivo
je, da je bila slovenska književna usklajenost z "evropskimi"
trendi tako glede represivnosti kot do bolj naklonjene analitičnosti
v tem času popolna. Vsekakor se takšna usklajenost ni ponovila
v liberalnejših desetletjih, predvsem v šestdesetih in sedemdesetih
letih, v ameriškem in zahodnoevropskem kontekstu zaznamovanih
z eksplozijo emancipativno obeleženih del; znotraj realnosti slovenskega
jezika nam to obdobje ponuja zgolj Žagarjeve "pogovore s
homoseksualcem" v reviji Problemi.
Vendar pa lahko izluščimo hipotezo, da
izhaja izrecna uporaba homoseksualnosti v slovenskem kontekstu
iz področij umetnosti, ki je predhodila politizaciji homoseksualnosti
v sredini osemdesetih in jo je verjetno tudi deloma pogojevala.
Tako kot je v sedemdesetih narasla literarna produkcija, se ji
ob prelomu v osemdeseta pridužijo predvsem filmska teorija oziroma
(sub)kulturološke analitske intervencije. Vendar pa odločilen
razmah in odtlej neprekinjeno kontinuiteto pisanja o homoseksualnosti
uvedejo tedniki Mladina, Teleks in Tribuna po letu 1984, z dokumentarno
vrednostjo podatkov o razvoju lezbičnega in gejevskega gibanja,
konteksu civilne družbe in prvih odzivov s strani političnih struktur.
Politični - ne več umetnostni - diskurz o homoseksualnosti odtlej
temeljno zaznamuje kanon prihodnjih obravnav, čeprav se vključevanje
homoseksualnosti v umetnostne izraze in refleksije ni prekinilo;
njeno sled lahko najdemo tako v festivalskih in razstavnih gradivih
("Mesto žensk", ljubljanski "Mednarodni filmski
festival", Moderna galerija idr.) kot v posameznih performativnih
umetniških dogajanjih.
V pričujoči bibliografiji so citati navedeni
po desetletjih in se razčlenijo po letu 1984. Zbrani so kot svojevrsten
indeks, kronologija dogodkov, njena opora pa vodi tudi do drugih
brezštevilnih in enakovredno pomembnih informacij. Mnogi dogodki
zaradi boljše razvidnosti in orientacije nimajo popolnega kritja
z bibliografskimi citati, vendar pa je želji po nadaljnjem raziskovanju
tudi z enkratnim kronološkim podatkom ter prvo informacijo priskrbljeno
dovolj dobro zaledje. Navedeni izbor ne postavlja hierarhij ali
prioritet medijskih ali avtorskih referenc, temveč je mišljen
zgolj kot sredstvo kronološke orientacije.
Izbor se končuje z oktobrom 2000. Preteklost
je sodobnim branjem široko odprta, s tem pa tudi temni in svetli
signali, ki jih usmerja k prihodnosti. Prihodnja pisanja lahko
snujejo inovacije ali interpretacije, postanejo lahko farsična
ali tragična ponavljanja, vsekakor pa tudi komična ali fetišna.
Želja vselej najde svojstven izhod, izbere si svojo lepoto, a
- tako kot v romanu Tennesseeja Williamsa "Suddenly Last
Summer" - ne zato, da bi si jo prilastila in ostala v njenih
mogočnih okvirih, temveč da bi se, vsaj za trenutek, sploh pognala
v tek.
Vrni v seznam zadetkov.
Vrni na vrh
NAZAJ NA NOVICE
|