Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.

Izšla je nova številka.
Izšlo je delo
Lillian Faderman
"Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Beri več
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.

Vrni v seznam zadetkov.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA
LITERATURE Z LEZBIČNO IN GEJEVSKO TEMATIKO

Uvod

Vsebina:
DESETA | DVAJSETA | TRIDESETA | ŠTIRIDESETA | PETDESETA |
ŠESTDESETA
| SEDEMDESETA | OSEMDESETA | DEVETDESETA | 2000


IZBRANA BIBLIOGRAFIJA literature z lezbično in gejevsko tematiko

UVOD

Nataša Velikonja

Bibliografija literature z lezbično in gejevsko tematiko je delo v nastajanju. Hitri pogled v gradivo, ki se je v slovenskem jeziku zbiralo v 20. stoletju, skuša ponujati o<rientacijska mesta in z njimi olajšati raziskovalne napore in želje, ki pri ambicijah in kapricah sedanjosti ne spregledujejo preteklosti ali pozabljajo prihodnosti.

Osnovni kriterij izbora gradiva je izrecna omemba homoseksualnosti v bibliografskem viru. Izbira kriterija že sama po sebi, tako kot vsaka selektivna praksa, začrta mejo in s tem omeji kompleksna branja, kljub temu pa ponuja možnosti zanimivega intelektualnega popotovanja. Literatura, ki v pričujoči bibliografiji ni navedena - njen kriterij bi lahko bila homoseksualna usmerjenost avtorja ali avtorice ali kodiran homoseksualni kontekst - bi lahko ponujala podatke s prav tako bogato vrednostjo in ostaja izziv.

V pričujoči bibliografiji so tako zgolj za okus navedena dela Oscarja Wilda, Williama Shakespeara ali Michelangela Buonarrotija. Vanjo nisem uvrščala mnogih temeljnih del, kjer je homoseksualnost zastrta, kot je denimo "Zajtrk pri Tiffanyju" Trumana Capota, ki je referenčen za branje konteksta homoseksualnosti v ameriških petdesetih letih. Pri končni selekciji se mi je zdel redosled pojavljanja in objavljanja tematike homoseksualnosti v slovenskem kontekstu - način vključevanja izrecnega diskurza v nacionalne realnosti - zanimivejši in zgovornejši.

Nekatera dela ponujajo nepogrešljive in zgodovinsko pomembne reference. "Moderna francoska lirika", ki jo je leta 1919 uredil Anton Debeljak, vsebuje "Bilitine pesmi" Pierra Louysa, ki so obeležile eno temeljnih lezbičnih subkulturnih kod v Evropi in ZDA. Podajanje kronoloških podatkov o diskurzivnem vpisovanju homoseksualnosti lahko pripomore k razbiranju dokaj jasne podobe odnosa do homoseksualnosti v določenih obdobjih, letih, desetletjih. Iz gradiva, objavljenega ob koncu dvajsetih in v tridesetih letih, iz del Vindexa, Bradača, Weiningerja in Oertringerja, tako veje atmosfera obdobja, na eni strani obeležena z vzpenjajočim se fašizmom in nacizmom, po drugi pa s poskusi afirmativnega in pozitivnega stališča do homoseksualnosti. Zanimivo je, da je bila slovenska književna usklajenost z "evropskimi" trendi tako glede represivnosti kot do bolj naklonjene analitičnosti v tem času popolna. Vsekakor se takšna usklajenost ni ponovila v liberalnejših desetletjih, predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih, v ameriškem in zahodnoevropskem kontekstu zaznamovanih z eksplozijo emancipativno obeleženih del; znotraj realnosti slovenskega jezika nam to obdobje ponuja zgolj Žagarjeve "pogovore s homoseksualcem" v reviji Problemi.

Vendar pa lahko izluščimo hipotezo, da izhaja izrecna uporaba homoseksualnosti v slovenskem kontekstu iz področij umetnosti, ki je predhodila politizaciji homoseksualnosti v sredini osemdesetih in jo je verjetno tudi deloma pogojevala. Tako kot je v sedemdesetih narasla literarna produkcija, se ji ob prelomu v osemdeseta pridužijo predvsem filmska teorija oziroma (sub)kulturološke analitske intervencije. Vendar pa odločilen razmah in odtlej neprekinjeno kontinuiteto pisanja o homoseksualnosti uvedejo tedniki Mladina, Teleks in Tribuna po letu 1984, z dokumentarno vrednostjo podatkov o razvoju lezbičnega in gejevskega gibanja, konteksu civilne družbe in prvih odzivov s strani političnih struktur. Politični - ne več umetnostni - diskurz o homoseksualnosti odtlej temeljno zaznamuje kanon prihodnjih obravnav, čeprav se vključevanje homoseksualnosti v umetnostne izraze in refleksije ni prekinilo; njeno sled lahko najdemo tako v festivalskih in razstavnih gradivih ("Mesto žensk", ljubljanski "Mednarodni filmski festival", Moderna galerija idr.) kot v posameznih performativnih umetniških dogajanjih.

V pričujoči bibliografiji so citati navedeni po desetletjih in se razčlenijo po letu 1984. Zbrani so kot svojevrsten indeks, kronologija dogodkov, njena opora pa vodi tudi do drugih brezštevilnih in enakovredno pomembnih informacij. Mnogi dogodki zaradi boljše razvidnosti in orientacije nimajo popolnega kritja z bibliografskimi citati, vendar pa je želji po nadaljnjem raziskovanju tudi z enkratnim kronološkim podatkom ter prvo informacijo priskrbljeno dovolj dobro zaledje. Navedeni izbor ne postavlja hierarhij ali prioritet medijskih ali avtorskih referenc, temveč je mišljen zgolj kot sredstvo kronološke orientacije.

Izbor se končuje z oktobrom 2000. Preteklost je sodobnim branjem široko odprta, s tem pa tudi temni in svetli signali, ki jih usmerja k prihodnosti. Prihodnja pisanja lahko snujejo inovacije ali interpretacije, postanejo lahko farsična ali tragična ponavljanja, vsekakor pa tudi komična ali fetišna. Želja vselej najde svojstven izhod, izbere si svojo lepoto, a - tako kot v romanu Tennesseeja Williamsa "Suddenly Last Summer" - ne zato, da bi si jo prilastila in ostala v njenih mogočnih okvirih, temveč da bi se, vsaj za trenutek, sploh pognala v tek.

Vrni v seznam zadetkov.

Vrni na vrh
NAZAJ NA NOVICE