Intervju s Stefanom Hauptom, režiserjem filma Krog
Kdaj ste prvič slišali za švicarsko gejevsko skupino »Der Kreis« – Krog, ki se je zbiral v zgodnjih štiridesetih letih prejšnjega stoletja okoli istoimenske revije?
Prvič sem slišal o tem, ko sta me poiskala producenta Ivan Madeo in Urs Frey iz hiše Contrast Film in se z mano pogovarjala o tem projektu. Pred tem še nikoli nisem slišal za Krog, čeprav sem odraščal v Zürichu.
Film se opisuje na razne načine – kot igrani dokumentarni, dokumentarni ali celo igrani. Kako bi vi sami opisali žanr filma?
Sprva smo imeli v mislih zgodovinski celovečerni film, osnovan na zgodbi o Röbiju in Ernstu, vendar nismo imeli dovolj finančnih sredstev za realizacijo projekta. Potem smo se domislili, da bi kombinirali igrane prizore z dokumentarnimi, v katerih nam resnična, zdaj stara Röbi in Ernst pripovedujeta del zgodbe, ki jo dopolnjujejo igrani prizori. Zelo spoštujem ta žanr, opisan kot dokufikcija ali dokudrama. Ves čas pa je bil naš namen narediti dober »film«, ki bi deloval tako celovito in zaokroženo, da kot gledalec ali gledalka pozabiš, ali spremljaš igrani ali dokumentarni prizor. Krasno je, da smo za film Krog dobili nagradi obeh žirij, tako za celovečerni igrani film kot za dokumentarni.
Koliko časa je trajalo snemanje in kaj je bilo pri tem najzahtevnejše?
Imeli smo osemnajst snemalnih dni za igrane filmske prizore in kakšnih petnajst za dokumentarne. Najzahtevnejše pa je bilo verjetno zbiranje financ za vse to …
Kako ste našli ljudi, ki so imeli informacije in spomine iz tistega obdobja?
Röbi Rapp in Ernst Ostertag, protagonista našega filma, sta bila najpomembnejša in v veliko pomoč, saj poznata mnoge člane Kroga. Pomagala pa sta nam tudi pri iskanju drugih ljudi iz tistega obdobja, tako da smo dobili še več informacij. Ernst je postavil zelo zanimivo spletno stran: www.schwulengeschichte.ch, na kateri lahko najdete tudi veliko podrobnosti o skupini Krog.
Kje je bil film predvajan doslej in kakšni so bili odzivi? Vam je kaj posebej ostalo v dobrem spominu?
Svetovna premiera je bila na Berlinalu 2014, fantastično pa je bilo to, da je bil naš film prvi, ki je dobil oba teddyja: za najboljši film z gejevsko/lezbično temo in nagrado občinstva. Vse od takrat je film prepotoval več kot sedemdeset festivalov, za predvajanje pa ga je odkupilo petnajst držav. Naš film je bil izbran tudi za uradnega švicarskega kandidata za 87. podelitev oskarjev.
Zakaj je po vašem gejevska/lezbična zgodovina tako pomembna za nas in za prihodnje rodove?
Za vse ljudi je pomembno, da poznajo gejevsko/lezbično zgodovino – ne samo za lezbijke in geje. Vsi bi morali spoznati in pripoznati enkrat za vselej, da smo vsi ljudje s potrebo, da ljubimo in da smo ljubljeni, in vsi bi se morali iz zgodovine naučiti, da so spremembe mogoče!
Kaj pa vaš naslednji projekt?
Pripravljam celovečerni film, osnovan na fantastičnem romanu švicarskega avtorja po imenu Finsteres Glück. Upam, da ga bom lahko posnel naslednje leto.