Foto: Boris von Brauchitsch

Maximilian Moll, rojen 1967 v Kölnu, je filmski in video artist s številnimi nagradami. Doslej je snemal predvsem kratke in dokumentarne filme, s svojimi video instalacijami pa je razstavljal po muzejih in galerijah. Aya Arcos je njegov prvi igrani celovečerec.

Najprej vprašanje, kaj sploh pomeni naslov?

Arcos so povezovalni loki v okrožju Lapa v mestu Rio de Janeiro. Aya pa prihaja iz droge ayahuasca, ki jo Fabio da Edu, da bi z njeno pomočjo premagal svoje strahove. Distribucijska hiša mi je odsvetovala tak naslov, a meni je drag njegov tropski prizvok.

Zakaj ste zgodbo postavili v Brazilijo?

Zgodba bi se sicer lahko odvijala kjerkoli, toda prav želel sem si jo postaviti v okolje, ki je znano po veselju do življenja in po živahnih, srečnih barvah. Zelo važni so kontrasti. Tudi zato sta si junaka tako nasprotna in njuni življenji prav tako. Brazilija je bila odličen kraj za snemanje, še pomembneje pa je, da sem tam našel zasedbo, ki je zgodbo tako impresivno spravila v življenje.

Vaš film postavljamo v kontekst aidsa. Pred leti je bila to tema, ki je zaposlovala številne filme, zdaj pa je nekako kar izginila s platen in ekranov. Zakaj ste vključili tudi aids?

V ospredju zgodbe ni aids, temveč ljubezenska zgodba precej neenakega para. Kako se ujeti skupaj in kako ohranjati drugačnosti. Vsekakor pa je name vplivalo to, da sem poznal moškega, ki je brezskrbno prakticiral nevaren seks, saj je bil prepričan, da je pozitiven, s tem se je sprijaznil in ni ga več skrbelo zase. Potem pa se je le šel testirat, in ugotovil, da je negativen, nakar je povsem spremenil svoje življenje. Čeprav hiv v življenju ni več tako problematična stvar, pa še vedno lahko predstavlja problem v razmerju, kjer imata partnerja različen status.

Kako dolgo ste snemali film?

Samo en mesec, tudi zato, ker je bil glavni igralec izjemno zaposlen. Vendar mislim, da se ta hitrost ne vidi.

Ste med snemanjem kaj spreminjali scenarij?

Ne, igra nasprotij je rdeča nit filma, ki ohranja presenečenje za konec. Seveda so bili posamezni prizori improvizirani in obema igralcema se moram res zahvaliti za odlično opravljeno delo.

Kako so film sprejeli kritiki in občinstvo?

Dejansko sem bil zelo presenečen, kako zelo obiskane so bile projekcije, zlasti na festivalih. Po premieri v Montrealu so me ljudje ogovarjali celo na cesti ter hvalili moj film. S sprejemom sem res lahko nadvse zadovoljen.

To je vaš prvi igrani celovečerec, imate zdaj v delu kake nove projekte?

Prav res, delam na svojem novem filmu, na zgodbi o fantu, ki dela v gejevskem klubu in ki po ropu doživi tak pretres, da mu življenje razpade. Načrtuje, da bi zapustil Berlin in se odselil na kak otok, potem pa se mu stvarnost in sanje povsem pomešajo.

bm