Ženske in aids na filmu
Vse, kar si želiš
(Boys on the Side), ZDA, 1995, režija Herbert Ross
V komični drami se na zanimiv način prepletejo življenja treh izrazitih ženskih likov, ki si po naključju delijo stroške na poti z ameriške Vzhodne obale na Zahodno. Jane (Whoopi Goldberg) je glasbenica in pevka, ki ostane brez dela. Robin je agentka za nepremičnine, namenjena v Kalifornijo. V Pittsburghu pobereta še tretjo sopotnico, Holly, ki je na begu pred nasilnim partnerjem, razpečevalcem droge. Dekleta se »na cesti« spoprijateljijo, zabavajo, skrbijo druga za drugo in spoznavajo tudi neznane, včasih temačnejše plati sopotnic. Jane je razkrita lezbijka, Robin ima zdravstvene težave zaradi aidsa, ki jih sprva prikriva, Holly živi v strahu, da je prekoračila silobran in ubila svojega partnerja. Eden redkih filmov devetdesetih, ki obravnava heteroseksualno žensko z aidsom, je opozoril na zakritost tega področja v vsakdanjem življenju.
Gia
ZDA, 1998, režija Michael Cristofer
Televizijski biografski film o tragičnem življenju prve ameriške vrhunske manekenke Gie Marie Carangi, ki jo je nepozabno upodobila vzhajajoča zvezda Angelina Jolie in za vlogo prejela zlati globus. Gia se iz Filadelfije preseli v New York z namenom, da bi postala manekenka, in hitro pritegne pozornost vplivne agentke Wilhelmine Cooper. Četudi Gijina kariera strmo napreduje, jo močno prizadene Wilhelminina smrt, in ko izkusi težko osamljenost, začne iskati uteho v drogah. Zaljubi se v Lindo, s katero sta se spoznali na foto shootingu, a ljubezen ne more več rešiti Gie, ki raje kot Lindo izbere heroinsko odvisnost. Slednjič se ji le posreči rešiti odvisnosti, a se pokaže, da se je med vbrizgavanjem droge že okužila s hivom. Film, ki je pokazal povsem druge plati znane manekenke, je bil posnet v času, ko se aids ni dosti omenjal v povezavi z ženskami, sploh pa ne z lezbijkami, ki so veljale za »imune« pred okužbo. Pri nas je bil film dosegljiv na videokasetah, videli pa smo ga lahko tudi na televiziji.
Moja dežela
(My Own Country), ZDA, 1998, režija Mira Nair
Film je posnet po avtobiografskem romanu. Po diplomi iz medicine se vzhodnoindijski zdravnik Abraham Verghese, specialist za nalezljive bolezni, preseli v Tennessee, kjer se poroči s plesalko Rajani. Zgodba se dogaja v letu 1985, ko se je aids začel širiti iz urbanih ameriških predelov tudi na ruralna, kjer so bili neznanje in predsodki še večji. Abraham se odloči, da bo pomagal okuženim in prevzel ozaveščanje tudi v gejevskih klubih in kmalu postane priljubljen zaradi svoje zavzetosti in zdravljenja brez predsodkov. Med njegovimi pacienti je tudi okuženi heteroseksualni par, saj mož živi prikrito biseksualno življenje. Ko žena izve, da je mož okužil tudi njeno sestro, naredi samomor. Priznana indijska režiserka je pričarala nekaj izjemnih portretov s hivom okuženih ljudi v neprijaznih časih ruralne Amerike.
Chrissy
Avstralija, 1999, režija Jacqui North
Chrissy je lezbijka iz družine štirih hčera v avstralskem Perthu. Je tudi najboljša prijateljica režiserke Jacqui North, ki se je odločila posneti dokumentarni film o njeni nenavadni in težki usodi. Chrissy je bila namreč posiljena pri sedemnajstih letih in zaradi komplikacij, nastalih po posilstvu, so ji morali odstraniti maternico. Duševne in telesne rane so jo pahnile v surovo vedenje in na pot skrajnega samouničevanja. Pri osemnajstih se je okužila s hivom, kar je pred svojo družino zelo dolgo prikrivala, saj se je v tistih časih le malo govorilo o lezbijkah s hivom, poleg tega je okužba veljala za takojšnjo smrtno obsodbo. Film se začne v času, ko je Chrissy zaradi razvitega aidsa že nastanjena v sydneyjskem hostlu, ki ga vodi aids-organizacija Bobby Goldsmith Foundation. Prikazuje zadnje leto njenega življenja, ki ga po razkritju svojega stanja preživi s prijatelji, prijateljicami in družino. Film je eden prvih dokumentarcev o lezbijki z aidsom. Leta 2000 je na Berlinalu prejel nagrado žirije Teddy, namenjene filmom z lgbt-tematiko.
Yesterday
Južna Afrika, 2004, režija Darrell Roodt
Mlada mati Yesterday živi sama s sedemletno hčerko Beauty v odmaknjeni in revni zulujski vasi. Njeni dnevi minevajo v trdem delu na polju, da bi lahko preživela sebe in otroka. Po vztrajnem kašlju končno odpešači v lokalno bolnišnico na pregled, kjer izve, da ima aids. Odpravi se k možu Johnu, ki dela v rudniku v Johannesburgu, ker ga želi obvestiti, da je tudi sam bolan, saj jo je nedvomno okužil prav on. John se na novico odzove agresivno, ženo pretepe ter zavrne. A čez čas močno zboli in izgubi delo v rudniku, nakar se vrne v vas in Yesterday prosi za odpuščanje. Ona požrtvovalno skrbi zanj v lastni mali bolnišnici, saj se vaščani bojijo aidsa in bolnika zavračajo, uradna bolnišnica pa je zasedena. Po moževi smrti je Yesterdayina edina želja, da bi še doživela trenutek, ko bo šla hči prvič v šolo, kakor se film tudi konča. Prvi celovečerec v zulujščini je bil tudi nacionalni kandidat za tujejezičnega oskarja.
Ohranjanje življenja
(Life Support), ZDA, 2007, režija Nelson George
Televizijski film temelji na resnični zgodbi o Ann Wallace (Queen Latifah), ki so ji pred enajstimi leti diagnosticirali okužbo s hivom. Okužila se je v času, ko je bila narkomanka in si je skupaj s tedanjim fantom Slickom vbrizgavala kokain. Slick je bil takrat že okužen, a ji tega ni povedal. Ann se leta pozneje očisti drog ter poskuša zaživeti znova in osmisliti svoje življenje s hivom. Postane zelo aktivna v lokalni organizaciji za aids, živi z možem, s katerim imata mlajšo hčerko. Še vedno pa jo preganja preteklost in nerazrešeno razmerje z odtujeno starejšo hčerko, za katero je kot narkomanka pred enajstimi leti izgubila skrbništvo. Toda Ann je odločena, da se bo spoprijela z vsemi demoni preteklosti.
Življenje je dragoceno
(Precious), ZDA, 2009, režija Lee Daniels
Film, posnet po romanu »Push« pisateljice in pesnice Sapphire, z veliko žlico zajema kar nekaj perečih sodobnih tem. Že na začetku se razkrije, da je šestnajstletna črnska najstnica Precious s preveliko težo, pa še nepismena, okužena s hivom; dobila ga je od očeta, ki jo je spolno zlorabljal, sam pa je že umrl zaradi bolezni, povezane z aidsom. Verjetno je okužena tudi njena mama, ki pa si tega noče priznati. A Precious je odločena, da svojega stanja ne bo sprejela kot smrtne obsodbe. Drugi otrok, ki ga rodi v času srednje šole, je hiv negativen. Precious bo presekala začarani krog nasilja, zanikanja in brezupa, ki so del vsakdana njene družine. Filmska pripoved kaže, da je moč najti upanje in podporo tudi v tako brezizhodni ekonomski in družinski situaciji, v kakršni je odraščala Precious, in da okužba s hivom ne vpliva na starševske sposobnosti in uresničevanje svojih sanj.
