Pri projektu Marka Košnika Apres Midi (Po midiju; produkcija Institut Egon March) sta nastopala dva moja objekta iz serije Plesalci – to sta Posodi polni zvoka. Za ta namen sta dobili mikroprocesorsko srce in možnost daljinske kontrole. V strukturi predstave sta morali imeti predvidljivo obnašanje. Torej malo ali nič avtonomije. V svoji zasnovi sta imeli avtonomijo kot najpomembnejšo lastnost. Kot robota pa jima je marsikaj manjkalo.

Pri predstavi so sodelovali:  Mateja Bučar, Irena Tomažin, Marko Košnik, Tom Fuerstner, Jakob Hariš in Stefan Doepner (oziroma njegov/njun robot) ter Borut Savski (s Kroglama).

 

Pretežni del dela je potekal s seznanjanjem z brezžično varianto arduina – arduino Yun. Kontrola je potekala na relaciji Pure data-> brezžična mreža -> Yun – in nazaj. Hitrost prenašanja podatkov je dokaj kritična – dovolj dobra za enostavne ukaze – bolj problematična za streame – toke podatkov.

Projekt se je vrtel okoli protokola midi, kot dovolj razširjenega odprtokodnega univerzalnega protokola/ jezika / komunikacijskega koda, ki bi lahko zlahka podpiral večino “stvari priključenih na internet”.