CV C3
predstavitev
kontakt

kdo smo

aktualno


projekti
mobilna čakalnica maribor
mobilna urbana čakalnica
čakalnice zavzetja
eudiamonija
young blood
čakalnica ljubljana
tam, kjer hodim
govorilnica
prostori dialogov
rudnik II
rudnik I.
retrospektiva
borilnica
rog ljubljana
cinkarna celje

skok čez plot


Kulturna Čakalnica KUD-a C3
KLIK

Sodobna družba je zaznamovana s hitrim načinom življenja. Posameznik ne utegne obvladovati lastnega časa, zato išče možnosti po zadovoljevanju svojih potreb na enem samem mestu - v nakupovalnem središču. Tam je nakupovanje najpomembnejša človeška dejavnost, ki nudi iluzorno zadovoljstvo. Potreba po kulturnem dogajanju se v nakupovalnih središčih izrazi šele takrat, ko se zadovoljijo potrebe potrošnje. Te potrebe pa ponavadi nimajo omejitev. Arhitektura nakupovalnih centrov se podreja politiki potrošnega sveta na obrobju mesta za ceno svojega obstoja. V mestnih jedrih se kaže drastično pomanjkanje mestnega utripa, ki se seli v mesto potrošnje. Verjetnost konstantnega obstoja določenih dejavnosti v mestnem jedru je majhna. V mestu dandanes tako preživi samo, kar je veliko. Drobne stvari postajajo nepomembne, podobe okrog nas pa vedno bolj neubrane in kričeče.
 
Projekt Čakalnica je šesti projekt KUD-a C3, ki je zamišljen kot interaktivna akcija v urbanem prostoru. Postavitev objekta čakalnice na Trgu republike v Ljubljani ustvarja novo prizoriščnost javnega trga, ki je drugače brez ustreznih vsebin prazen. Projekt Čakalnica je sestavljen iz dveh delov; fizičnega provizorija, ki stoji na Trgu republike in virtualnih vsebin, ki se preko radia prenašajo v prostor ob določeni uri. Teoretične vsebine odpirajo vprašanja povezana z odnosom družbe do umetnosti in reakcijami na trenutno stanje v mestih, ki je izraz politike in komercializacije družbe. KUD C3 si v mestu ustvari nov ambient, nekakšen laboratorij, kjer se oblikujejo odgovori na vprašanja o razvoju posameznika, skupnosti, potrošne družbe in sodobnega mesta. Čakalnica je prostor vmes, kjer se v procesu čakanja oblikuje nasprotje podobi kaotičnega potrošnega sveta. Čakalnica je bila postavljena od 4.10. do 8.10. 2004 na lokaciji, ki je rezervirana za pomembne elitne slovesnosti. Arhitekturni provizorij predstavlja nekakšno gverilsko akcijo v urbanem prostoru, ki mimoidočemu ponudi zgolj informacije, ki si jih je sam pripravljen pridobiti. Dogodki, si so se dogajali so bili dostopni vsem, če so bili nanje le pripravljeni počakati ali jih preveriti na Radiu študent oziroma spletni strani www.ljudmila.org/kud_C3.
 
Arhitekturna zasnova objekta je oblikovana na osnovi uokvirjanja pogledov iz ploščadi. Avtor zasnove Boštjan Bugarič je princip Ravnikarjevega uokvirjanja pogleda skozi stolpnice prenesel v merilo človeka, ki je v sodobnem svetu zgubljen v megalomanskih podobah reklam. Provizorij Čakalnice je bil postavljen v diagonali Tihčevega spomenika Ivanu Cankarju. Pomensko je predstavljal njegov negativ, prazen prostor, ki ga naponjujejo dogodki na temo zvoka, besede, knjige, podobe in arhitekture. Tlorisno predstavlja objekt 3,5 X 3,5 X 2,5 m velik lesen objekt. Vhod je s centralne strani trga. V objektu se odpirata dve okni, prvo kadrira pogled na Ravnikarjevi stolpnici in se nahaja v strehi, drugo pa se preko vertikalnih lamel sramežljivo spogleduje z Glančevim parlamentom in predstavlja celotno steno na severno stran trga. Čakalnica je iz lesenih panelnih plošč rumene barve, ki zaradi postavitve in barve spodbuja mimoidočega h komunikaciji. Posameznik lahko počaka na dogodek in si ga ogleda ali nemo odbrzi mimo. Hkrati se s provizorijem ustvarja poljavni prostor na veliki javni površini, ki je v resnici privatno zemljišče lastnikov objektov.
 
Vsak dan se je dogajanje odvijalo ob 13.15 na Radiu študent, katerega prenos se je vršil tudi na lokaciji Čakalnice. Ob 18h se je v Čakalnici zgodil različen dogodek povezan s tematiko določenega dneva. V petdnevni postavitvi se je tako obdelala tematika zvoka, besede, knjige, podobe in arhitekture. Zvokovno je Čakalnico obdelala skladateljica Bojana Šaljić, ki je ustvarila zvočno ambientalno čakalnico. Dogodek popoldan so ustvarile članice Banda Etnohisteriae (Katarina Šetinc, Zala Pezdir, Jana Slabe in Ksenija Kohek), ko so trg napolnile z zvoki etno glasbe. V dnevu besede je bil obiskovalcem Čakalnice predstavljen literarni tekst z naslovom Mora, ki ga je spisal Miloš Bartol. Dan knjige je obravnaval problematiko pomanjkanja prostorov za potrebe kulture in izobraževanja. Čakalnica je za dan postala knjižnica, kjer so obiskovalci lahko svojo knjigo zamenjali za katero iz knjižnice. V dnevu podobe spregovori tekst Arhitekturna podoba potrošne družbe, ki ga je spisal Boštjan Bugarič. Dogodek sta popoldan ustavrjala fotograf Domen Grögl in oblikovalka tekstilij in oblačil Katjuša Tavčar. Zadnji dan se je ukvarjal s temo arhitekture in javnim prostorom v sodobnih mestih. Tekst Boštjana Bugariča je polemiziral na temo rabe javnega prostora, komercializacije družbenih vsebin in nestrokovnih arhitekturnih rešitev. Za zaključek je dogodek v dnevu arhitekture sam provizorij, kot generator kultuurnega dogajanja trga in sporočanja pomembnih vsebin obiskovalcu. Kot zadnje dejanje je sledila še demontaža provizorija. Objekt je svoji funkciji odslužil, nakazal je možnosti za uporabo trga in svoj prostor prepustil novim rešitvam. Tovrstne postavitve provizorijev lahko ustvarijo nova razmerja v prostoru, ki pritegnejo obiskovalca in nevidnemu prostoru ustvarijo novo življenje.
 
Danes so provizoriji odgovor na reševanje socialnih in arhitekturnih zagat na eni, na drugi pa poskusi vzpostavljanja novih rešitev arhitekturnih zasnov. V duhu časa so dobili novo vlogo za potrebe, ki jih narekuje sodoben način življenja. Današnji provizoriji se postavljajo v kontekstu hitrega spreminjanja in spremenljivih potreb sodobnega prostora. Tehnologija grajenja provizorijev se je pocenila. Z njimi lahko opravljamo laboratorijske poskuse v prostoru naselij z namenom boljšega reševanja težav za kvalitetnejše prebivanje oziroma večanje kulturnega nivoja dogodkov.
 
 
Sodelujoči:
mag. Boštjan Bugarič, u.d.i.a.; idejna zasnova, teksti
Bojana Šaljić, akademska skladateljica, glasba
Domen Grögl, fotografija
Katjuša Tavčar; univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil;
Miloš Bartol; tekst
Band Etnohisteriae (Katarina Šetinc, Zala Pezdir, Jana Slabe in Ksenija Kohek)


Pokrovitelji: Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana, ŠOU v Ljubljani, Mestna občina Ljubljana-oddelek za kulturo, Radio Študent, Odsev Ferdinand Rošker s.p.

WWW.SOU.SI  WWW.RADIOSTUDENT.SI  WWW.MOL.SI