|
|
|
|
RUDNIK - II. OBZORJE,
predstava skupine C3
in Repetitorja
Projekt RUDNIK - II. obzorje je drugi del iz niza rudniških kolažev trilogije Rudnika C3 in Repetitorja. Prvo obzorje oziroma nivo rudnika v soprodukciji z Repetitorjem se je zgodil v objektu pekarniške Hladilnice v Mariboru. Drugo obzorje se pripravlja na premiero v dvorani v Rušah 21. 5. 2002 ob 20.00.
V tem projektu predstavlja skupini C3 prostor nevtralno iztočnico, na kateri gradi drugo obzorje rudnika. Iz ambientalne postavitve se C3 umika v zaprto dvorane v Rušah, ki nima fizične iztočnice z dejanskim rudnikom. Prostor igre in gledalca se združita, v dokaj nevtralni lokaciji se interaktivno povezuje občutja gledalcev in akterjev, ki se spuščajo v skupni rudnik. Metafora rudnika je del dojemanja vsakdana, ki je vedno bolj zasičen z vizualnim dojemanjem in sprejemanjem podob, ki nas obdajajo. Zaradi neselektivnosti vizuelnega dojemanja ostalim čutom ne dovolimo enake senzibilnosti. Svetu sledimo slepo, brez postanka in s podanimi zaznavami, ki so vse prej kot subjektivne.
Zgodba:
Predstava se dogaja v nevtralnem zaprtem prostoru dvorane. V njem se vzpostavlja sozvočje med gledajočim in gledanim, ko se tekom predstave oba spuščata v globine rudnika. Gre za kombinacijo glasbeno vizualnih dražljajev, ki vzpostavljajo koherentno podlago za plesni performans, solo glasbeno točko, igralčevo konverzacijo z gledalcem in vizualni video nasnetek realnega potopa v rudnik. Gledalci so postavljeni v vlogo rudarjev, ki sami preizkušajo svoje zmožnosti spuščanja “še globlje”. Pot je temna in skrivnostna, na njej so postaje, kjer svetloba miruje in označuje prostor dogajanja. Sprehod skozi polja domišlije spremlja ozvočje rudniškega mehanizma, ki se v določenem delu napolni z nadgrajenim glasbenim pripovedovanjem tematike. Scenografija koordinira gibanje akterjem in jih kot mehanizem rudnika postavlja v izbrane lokacije. Vsak prostor tako dobi specifični karakter. Pot skozi rudnik ponuja podzemno doživetje slehernemu rudarju, ki išče svoj izhod. Na poti v globino se rudar sprašuje o izhodu iz teme na površje, na poti nazaj na teren pa išče odgovore v globini. Začaran krog se sklene in vsakdo se ponovno spusti v rudnik.
režija: Marko Cafnik
igra: Viktor Meglič
ples: Katja Kosi, Mojca Klemenčič, Leja Jurišič, Katra Kodela
glasba: Bojana Šaljić
scenografija: Boštjan Bugarič
kostumi: Katjuša Tavčar
foto: Matjaž Kofol, Andrejka Likar, Domen Grögl, Siniša Borovičanin, Božo Uršič
luč: Mitja Novak
produkcija: Repetitor in C3, maj 2002
>> nazaj
|
|
|
|
|
|
