EUDIAMONIJA
Plesni prvenec Mojce Klemenčič
Iztočnico za predstavo je ponudil grški mit o treh sestrah gorgonah, ki so domovale v neznanih krajih blizu kraljestva senc. Izročilo pravi, da so bile grozljive: strašljivo zgubanih obrazov, na orjaških glavah so se jim zvijale kače namesto las, zobe pa so imele dolge in ostre kakor merjaščeve čekane. Njihove velike oči so spremenile v kamen vsakogar, ki jih je pogledal.
Meduza, najslavnejša in edina umrljiva med njimi, je bila sprva lepa mladenka, zelo ponosna na svoje bujne lase. Strašni videz ji je dala šele Atena, ki se ji je maščevala za to, ker se je združila s Pozejdonom. Ubil jo je Perzej, in sicer tako, da ji je odsekal glavo in pri tem uporabil svoj ščit kot ogledalo ...
… Lepota in pošastnost; in smrtonosni pogled, ki se ujame v ogledalu.
Diktat lepote je stalna grožnja, ki zahteva ukročeno sodobno žensko. Vizualna podoba človeka odraža njegov čut za lepo, njegovo samodisciplino in moč značaja, estetski ideal pa se kot imperativ vsiljuje tudi tako, da občutimo nezadovoljstvo.
Eudaimonia je današnje mrzlično iskanje blaženosti skozi hedonizem, utilitarizem, perfekcionizem, egoizem. V svetu, kjer sta sreča in ugodje najvišji vrednoti in končni smoter. (Amelia Kraigher)

foto domen grögl