|
 |
|
Nekatere stvari vedno nosim s sabo: lobanjo in rebra, svoj pogled in korak.
In svoj spomin.
Spomnim se svojih in tujih spominov, zastave ali dveh in še kupa drugih reči.
Potem so tu še pozabljeni spomini.
Ne vem do kod segajo, a gotovo so zelo stari, saj se jih že dolgo ne spomnim več.
Spominov te vrste ni mogoče pozabiti niti potem, ko se jih nihče več ne spomni.
Niti takrat, ko jim nihče več ne verjame.
Nekje ostanejo zapisani, za hip jih prepoznam v lobanji in rebrih, v pogledu in koraku.
Takrat se zdi, da svoje kosti delim z dolgo vrsto ljudi, da jih ne gradi nič drugega kot neštete plasti spomina.
Potem je drug hip in so spet samo moje, vanje skrbno pišem svoj spomin. |
      
|
    |
|
scenarij, dramaturgija, režija/ Miloš Bartol
glasba/ Bojana Šaljić
ples&koreografija/ Katja Kosi, Katra Kodela, Mojca Klemenčič, Petja Sovilj
film/ Gorazd Kernel, Marko Cafnik, Tone Stojko
izvajalci glasbe/ Mario Babojelić, Uroš Škerl, Manuel Kos, Tine Grgurevič, Teja Saksida, Bojana Šaljić
ureditev prostora/ Boštjan Bugarič, Mitja Novak
postavitev luči/ Mitja Novak
kostumi/ Katjuša Tavčar
|
Peti projekt nastaja že dalj časa. V osnovi je bila izvedba predstave z delovnim naslovom URBANE POKRAJINE / PROSTORI TIŠINE načrtovana v prostoru opuščenega skladiščnega objekta Tobačne na Tržaški. Kljub podpori MOL in dolgotrajnim poskusom pridobitev dovoljenja lastnika objekta (SCT d.d.) ni bila mogoča. Objekt bo zaradi brezbrižnosti uprave SCT še naprej prepuščen propadanju, namesto da bi se izkazal kot mestni ambient vreden prenove. Aktualna predstava v izhodišču ni vezana na določen prostor, zato je bila za izvedbo izbrana nova lokacija: podstrešje stavbe na Metelkovi 6.
|
 |
Projekt raziskuje preteklost, subtilnejšo od zgodovinskih dogodkov; preteklost, ki vgrajena v človeka vztraja kot del sedanjosti. Iztočnica za predstavo je brezčasna človekova navezanost na mit in arhetipe. Ti se kot dediščina preteklosti ponavljajo v vseh človeških svetovih, tudi v urbanem. Štiri plesalke in glasbena skupina pletejo zgodbo znotraj sfere pozabljenih spominov. Njihov namen je najti globljo povezavo z arhetipsko naravo, z mitološkim izročilom, s potlačenim in pozabljenim delom sodobnega človeka. |
|
|
|
|
|
