Odprti dialog čakalnice KUD C3, ki v tokratni tretji uresničitvi čakalnic ustvarja upočasnjen prostor za prikaz razumevanja sodobnega mesta, bo eksperimentiral z vprašanji bližine in bližnjega, gibanja in pretočnosti ter onesnaževanja.  

Namen projekta je ustvariti nova prizorišča v mestnem jedru, ustvariti kraj za kritičen premislek o sodobnem bivanju in promocija obstoječega javnega prevoza preko drugačne, performativne rabe. Predavanja, inštalacije, zvočni in gibalni performansi, fotografske razstave in dokumentarni film so le vidne sledi, ki jih bo letošnja čakalnica pustila na Ljubljani.  

KUD C3 bo s skupino ustvarjalcev in strokovnjakov ustvaril ambient, kjer se bo spraševal o našem vselejšnjem gibanju do bližnjega ter bistvu tega gibanja v prostoru, ki ga onesnažujejo tako posameznik, družba in umetnost uživanja. Zabava in užitek, fobije urbanega prostora in osamljenost v urbanem tkivu bodo podtalne teme, ki se bodo odpirale v čakalnici v centru Ljubljane s fotografsko raztsavo od 4. septembra dalje, dogajanje pa bo intenzivno v času Evropskega tedna mobilnosti, od 17. do 21. septembra 2007.  

Projekt je z vsebinsko noto na temo trajnostne mobilnosti povezavan z javnim prometom, ki se v Ljubljani vse manj uporablja. Projekt KUD C3 izvaja v sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom, saj želi spodbuditi nova potovanja in odkrivanje mesta skozi kritično prizmo spraševanega prostora. Skupni del projekta, ki se bo odvijal na avtobusu LPP, je poimenovan Ljubljanski potniški eksperiment: Mobilna urbana čakalnica, s tem napisom bo označen tudi posebne avtobus LPP.  

Projekt podpirata tudi Radio Študent s prenosom zvočnega performansa, ŠKUC z izposojo opreme in podjetje Vačo d.o.o. z izposojo papirja za postavitev inštalacije na Ljubljanski Tržnici.

Fotografska razstava (od 4. do 22. septembra 2007, izbran avtobus LPP)

Na mestnem avtobusu LPP, označenem  z nalepko Ljubljanski potniški eksperiment: Mobilna urbana čakalnica,  si lahko med vožnjo avtobusa po različnih dnevnih prograh ogledate fotografsko razstavo Domna Grögla, Jasne Klančišar, Matevža Paternostra in Nine Babič.  

Otvoritev – ukrojeni stil (ponedeljek, 17. septembra 2007, 20.30, Kongresni trg)*

Na otvoritveni dogodek Mobilne urbane čakalnice se bomo ob 20.30 uri zapeljali z avtobusom LPP, opremljenim z nalepko Ljubljanski potniški eksperiment: Mobilna urbana čakalnica. Prvič bo avtobus oblečen v posebna oblačila, ki jih bosta ukrojili Katjuše Tavčar in Mija Curk, članici oblikovalske skupine Nogard, v duhu posebne čakalnice. Pričetek ob 20.30 iz postaje na Kongresnem trgu v Ljubljani.   

Predavanje o mejah javnega prostora (ponedeljek, 17. september 2007, ob 19.00, Tržnica)

Urbanistična in arhitekturna strokovnjakinja doc. dr. Ilka Čerpes, bo predavanje o mejah javnega prostora v odnosu do učinkov globalne ekonomije podprla z multimedijsko prezentacijo na temo sedanjih in prihodnjih izzivov v Ljubljani.

Predavanje bo potekalo na Tržnici pod arkadami v posebni scenografiji na temo »Reciklaža za zmanjšanje onesnaževanja«. Predavanje bo tudi v primeru dežja, pričetek ob 19. uri.  

Predavanje o doživljanju prostora (torek, 18. september 2007, 19.00, Tržnica)

Svobodni arhitekt, publicist in teoretik Ira Zorko vabi na po-govor na temo bližnjega, pretočnosti in onesnaževanja na primeru Ljubljane in o razmisleku možnenega boljšega razvoja. Kulisa predavanja bo kratek film Luke Bogovčiča o javnem prevozu.

Druženje z razgovorom na zgoraj omenjene teme bo podobno kot v antiki potekalo na Tržnici pod arkadami, tokrat v posebni scenografiji na temo reciklaže za zmanjšanje onesnaževanja. Predavanje bo tudi v primeru dežja, pričetek ob 19. uri.  

Zvočni performans in ogled filma (četrtek, 20. septembra 2007, 21.30, Kongresni trg)*

Na avtobusu LPP bomo eksperimentirali med potovanjem tudi v četrtek, 20. septembra.  Koncert eksperimentalne sodobne glasbe mlade skladateljice Bojane Šaljič Podešva z gosti, ki bo v živo predvajan na Radiu Študent med 21.30 in 23.00 uro, bo podlaga za gibalni in igrani performans v izvedbi skupine KUD C3. Dokumentarni film Luke Bogovčiča ob 23. uri na Kongresnem trgu bo naša zaključna postaja projekta Mobilne urbane čakalnice. Vstopnina 5 EUR.  

* Za udeležbo na otvoritvenem dogodku in zvočnem performansu je potrebna predhodna rezervacija na telefon 040 553 808.

Koncept in scenografija 
Dr. Boštjan Bugarič (1976) je leta 2001 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, doktorski študij na isti fakulteti je z interdisciplinarno nalogo o urbanizmu in prostorske sociologije z naslovom Univerza in mesto; univerzitetne vsebine kot generator družbenega dogajanja zaključil leta 2006. Je vodja in ustanovitelj KUD-a C3, ki mu služi kot platforma za prostorsko raziskovanje in preučevanje sodobnih urbanih trendov v javnem prostoru in kot aplikativni model za teoretične raziskave javnega prostora. Polje znanstvenega in umetniškega raziskovanja obsega vprašanja komercializacije javnega prostora v mestih, razvoj konceptov za učinkovitejše urbanistično načrtovanje, sociološke in kulturološke analize znotraj polja urbanega prostora, raziskovanje medmejnih območij, raziskovanje marginalnih skupin in vplivov na urbani prostor in uporabe javnega prostora v mestih. 

Koncept in besedila
Mateja Kurir Borovčič (1978) je diplomirana filozofinja in politologinja, ki nadaljuje podiplomski študij na Oddelku za filozofijo, kjer na interdisciplinarni smeri v povezavi s Fakulteto za arhitekturo pripravlja nalogo na temo pomena moderne in postmoderne arhitekture v filozofski misli. V njenem delu jo zanima razumevanje grozljivega (unheimlich) v metropolah in konceptualizacija sodobnega prostora. Mateja Kurir Borovčič deluje od leta 2003 kot svetovalka za odnose z javnostmi (Pristop, Umanotera) in objavlja članke ter recenzije v slovenskih revijah. Pri KUD C3 je aktivna na teoretskem in konceptualnem področju.   

Fotografija 
Domen Grögl (1977) je fotograf in fotoreporter z zavidljivimi dosežki, ki je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko. Reportaže iz večine svetovnih celin in druge fotografije so bile objavljene v številnih slovenskih medijih (Delo, Gea, Svet in ljudje, Mladina, Gloss, Mag in drugi). Od leta 2002 je bil dve leti hišni fotograf pri Salomonu, od leta 2004 je deloval kot samostojen fotograf za vodilne slovenske dnevnike in tednike, z letom 2006 pa je začel stalno sodelovati s Slovensko tiskovno agencijo. Samostojno je imel 7 razstav po Sloveniji, kjer je predstavljal reportažno fotografijo o Afriki in Mali Aziji. Z nagrajenimi fotografijami na tekmovanjih svetovnega formata je razstavljal v Londonu na prestižni lokaciji London Eye (razstavo je videlo več kot milijon ljudi), Tokyu in drugod. Od nastanka kulturno umetniškega društva C3 je njegov aktiven član, kot fotograf je sodeloval pri vseh izvedenih projektih.  

Jasna Klančišar (1973) je leta 2004 zaključila študij fotografije na mednarodno priznani šoli FAMU v Pragi, kjer je magistrirala. Vselej jo je zanimala alternativna scena, zato je med drugim tudi spremljala razvoj tega področja na Metelkovi, ki ga je tudi dokumentirala. Jasna Klančišar je razstavljala fotografije na številnih samostojnih in skupnih razstavah v Sloveniji ter v tujini. Profesionalno se posveča dokumentarnim projektom. Več informacij o Jasni najdete na www.jasnaklancisar.com.  

Matevž Paternoster (1979) je končal visokošolski študij grafične tehnike na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani, svoje delovne izkušnje pa si je pridobival kot oblikovalec in fotograf. Deluje kot samostojni fotograf, ki svoja dela objavlja v slovenskih in tujih prestižnih arhitekturnih revijah kot so Casabella, A10, Detail, Oris, Arquitetura Viva, Ottagono, Swiss Pearl in drugi. Pred tem je delal kot izvedbeni oblikovalec na oglaševalski agenciji in kot urednik fotografije pri reviji Stop.  

Nina Babič (1978) je končala Dvojezično srednjo šolo v Lendavi, nato se je po prihodu v Ljubljano začela ukvarjati s fotografijo, večinoma ljubiteljsko. Leta 2002 je imela samostojno razstavo v Nebotičniku z naslovom Makro fotografija, ki je poleg potretov ena njenih najljubših fotografskih tem raziskovanja.  

Scenografija
Oblikovalska skupina Nogard: Mija Curk in Katjuša Tavčar
Mija Curk (1976) in Katjuša Tavčar (1976) sta po izobrazbi diplomirani inženirki oblikovanja, ki svoje delo v zadnjih letih izpopolnjujeta v oblikovalski skupini Nogard. Mija Curk je prejela Prešernovo nagrado za svoje diplomsko delo, izkušnje pa si je pridobivala kot oblikovalka čevljev pri priznanih izdelovalcih Butanoga. Tudi Katjuša Tavčar je prejela Prešernovo nagrado za svoje diplomsko delo, danes pa je aktivna kot kostumografinja in članica skupine Nogard.  

Oblikovanje Mije Curk in Katjuše Tavčar bo vidno v njunem stylingu za avtobus LPP z naslovom »Kdaj se izgubim v prostoru in moje misli se ujamejo v neštete niti, poti in dejanja«. V sodelovanju z Boštjanom Bugaričem bosta postavili inštalacija na Tržnici v tokratni Mobilni urbani čakalnici.  

Predavanja
Doc. Dr. Ilka Čerpes je od leta 1997 zaposlena na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani kot habilitirana asistentka za področje urbanizma in arhitekture. Samostojno vodi vaje pri predmetih Urbanistična metodologija in Načrtovanje naselij. Sodeluje pri raziskovalnih, načrtovalskih in pedagoških projektih Kabineta za arhitekturo mesta. Od leta 1992 do 1997 je bila zaposlena kot habilitirana asistentka za področje prostorskega in urbanističnega planiranja pri Katedri za prostorsko planiranje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ilka Čerpes je bila predsednica Društva arhitektov Ljubljane od leta 1984 do konca leta 1992.  
 
Ira Zorko je leta 1992 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Za postavitev lesene brvi v središču Ljubljane je istega leta prejel študentsko Plečnikovo nagrado. Od leta 1994 opravlja prakso arhitekta v svobodnem poklicu in hkrati redno objavlja v časopisih in strokovnih revijah. Kot soustanovitelj je bil deset let član Odprtega kroga in pa skupine Sestava, ki je leta 2004 prejela Župančičevo priznanje mesta Ljubljane za umetniško in arhitekturno preobrazbo nekdanjih vojaških zaporov v Mladinskem hotelu Celica. Naravo prostora in arhitekturno tradicijo razume kot živ jezik, ki ga je mogoče na sodoben način negovati in dopolnjevati. 

Performans 

Katra Kodela (1979) je po izobrazbi univerzitetna diplomirana psihologinja. V življenju plesalka, ki v svojem gibanju išče stičišče telesa in duha ter nadaljuje študij na Inštitutu za Franklinovo metodo. Nastopala je v več predstavah sodobnega plesa, tudi kot dolgoletna članica KUD-a C3. 

Neža Mrevlje (1980) je rojena in šolana v Ljubljani. Svoje plesno izobraževanje je začela na baletni šoli v Ljubljani. S klasičnim baletom se je proti koncu srednje šole nehala ukvarjati in se nato usmerila v druge gibalne izraze. Sedaj se kot diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja posveča antropologiji in gibu - sodobnemu plesu. 

Glasba

Skladateljica Bojana Šaljić Podešva (1978)  je leta 1998 za diplomo na Akademiji za glasbo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Na Dunaju je zaključila podiplomski študij elektroakustične glasbe. Poleg predstavljanja svojih del v koncertnih situacijah jo privlači povezovanje z drugimi umetnostmi; tako je dala glasbeno podobo mnogim slovenskim delom iz področja lutkovnega, plesnega in dramskega gledališča ter filma. Svoja dela je predstavila na mednarodnem skladateljskem Rostrumu (Pariz, 2004), na IREM Rostrumu (Rim, 2004), na festivalu Synthèse (Bourges, 2005) ter na številnih drugih koncertih na mednarodnem prizorišču. Lani prejeta nagrada »Mention« na 32. mednarodnem tekmovanju elektroakustične glasbe in zvočne umetnosti v Bourgesu (Francija) sodi med največje  slovenske dosežke na področju elektroakustične glasbe. 

Pevka Miljana Sgerm (1977) je diplomirala na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Kot pevka je velikokrat sodelovala s slovenskimi skladatelji, med katerimi so vidni Bojana Šaljić Podešva, Tadej Kušar in Špela Avsenak. Kot mezzosopranistka je pela v komorni Vokalni skupini Ars, s katero so opravili številna gostovanja po Sloveniji in v tujini ter prejeli veliko nagrad. Njena glavna glasbena zvrst ostaja jazz glasba.

Mario Babojelić (1977) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo s primerom opere v Beogradu, ki je tematsko povezala arhitekturo z njegovo glavno strastjo – glasbo. Mario Babojelić je bil kot kitarist član številnih zasedb že od dijaški let dalje, kjer je bil in je še aktiven v zasedbah kot so Počeno Grlo, Mamasfita, Judita, On Cue, Chave te Chaja in drugih. Polje zanimanja se je od intenizivnega ukvarjanja s klasično glasbo pred nekaj leti preusmerilo na jazz, s katerim se tudi danes ukvarja. Od leta 2004 študira na  jazz konservatoriju v Celovcu pri Thomasu Wallischu. Od leta 2005 pa redno nastopa z različnimi jazz glasbeniki tako v Sloveniji kot v tujini.  

Film 

Luka Bogovčič Luka Bogovčič (1975) je maturo opravljal na šoli Tiska in papirja ter gimnaziji Moste. Je ustanovitelj in direktor podjetja Triptih d.o.o., restavratorski atelje Bogovčič, z restavratorstvom se sicer ukvarja od leta 1995. Zelo aktiven je tudi na področju filma. Kot vodja festivala od leta 2005 sodeluje pri organizaciji Festivala kratkega ljubiteljskega filma 600'' (FF600'') in je soustanovitelj društva za filmsko ter video produkcijo Dharmafilm. Luka Bogovčič je sodeloval pri režiji, snamanju ali produkciji številnih filmov, bil je glavni snemalec pri dokumentarnem filmu Bube, direktor fotografije in snemalec pri igranem filmu Ujeti zajca, ki je uvrščen na letošnji program Festivala Slovenskega filma v Portorožu in asistent pri dokumentarnem filmu Kontrolorji letenja Slovenije. Leta 2006 je gostoval s Festivalom kratkega filma FF600'' v mestu Brest v Franciji ter na povabilo slovenske ambasade na Poljskem, v Varšavi.
www.festival600.org
www.triptih.com