LESBO 19/20
Id. 2003: PARTNERSTVA
Vrni v seznam kazala - LESBO
19/20
PREDLOG ZAKONA (pdf)
O PARTNERSKI SKUPNOSTI (ZPS)
I. UVODNE ODLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja sklenitev partnerske skupnosti dveh oseb istega
spola ter pogoje za njen vpis v matični register (v nadaljnjem
besedilu: partnerska skupnost), določa pravne posledice, ki nastanejo
s sklenitvijo te skupnosti v razmerju med partnerjema oziroma
partnericama (v nadaljnjem besedilu: partner), ureja prenehanje
partnerske skupnosti in razmerja med razvezanima partnerjema po
prenehanju partnerske skupnosti.
V okviru obsega urejanja razmerij, nastalih med partnerjema partnerske
skupnosti iz prejšnjega odstavka, določa ta zakon tudi, kakšne
pravne posledice ima za partnerja obstoj partnerske skupnosti,
sklenjene po tem zakonu, na drugih področjih družbenih razmerij,
ki jih urejajo zakoni.
2. člen
(namen zakona)
Namen tega zakona je urediti pravni položaj življenjske skupnosti
dveh oseb istega spola, ki jima v okviru pravic in obveznosti
ter medsebojnih razmerij, določenih s tem zakonom, kakor tudi
v postopkih v tej zvezi, zagotavlja enako obravnavanje z zakonsko
zvezo kot življenjsko skupnostjo moža in žene.
3. člen
(partnerska skupnost)
Partnerska skupnost je s tem zakonom urejena življenjska skupnost
dveh oseb istega spola, ki v obliki in na način, določen s tem
zakonom, pred pristojnim organom izjavita svoje soglasje, da skleneta
partnersko skupnost.
4. člen
(uporaba predpisov)
Glede pogojev za sklenitev partnerske skupnosti, veljavnost partnerske
skupnosti, oblike sklenitve partnerske skupnosti, glede neveljavnosti
partnerske skupnosti, medsebojnih pravic in dolžnosti partnerjev
partnerske skupnosti, premoženjskih razmerjih med partnerjema
partnerske skupnosti, prenehanja partnerske skupnosti ter razmerij
med razvezanima partnerjema po razvezi partnerske skupnosti se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zakonsko zvezo,
če s tem zakonom ni drugače določeno.
5. člen
(pristojno sodišče)
V postopkih razveljavitve partnerske skupnosti, sporazumne razveze
ali tožbe za razvezo partnerske skupnosti je pristojno sodišče,
ki je stvarno in krajevno pristojno za sojenje v zakonskih sporih
in v sporih za zakonito preživljanje.
Vrni na vrh
II. SKLENITEV PARTNERSKE SKUPNOSTI
1. Splošne določbe
6. člen
(svobodna volja)
Sklenitev partnerske skupnosti temelji na predhodni svobodni in
skupni odločitvi partnerjev o sklenitvi partnerske skupnosti v
obliki in na način, določen s tem zakonom.
7. člen
(enakopravnost partnerjev)
Partnerja sta v partnerski skupnosti enakopravna.
2. Pogoji za sklenitev in veljavnost partnerske skupnosti
8. člen
(soglasje)
Za sklenitev partnerske skupnosti je potrebno, da dve osebi istega
spola pred pristojnim organom na način, določen s tem zakonom,
izjavita svoje soglasje, da skleneta partnersko skupnost.
9. člen
(svobodna privolitev)
Sklenitev partnerske skupnosti ni veljavna brez svobodne privolitve
bodočih partnerjev; svobodne privolitve ni, če je bila privolitev
izsiljena ali dana v zmoti.
Privolitev je izsiljena, če je partner privolil v sklenitev partnerske
skupnosti iz strahu, povzročenega z resno grožnjo.
Privolitev je dana v zmoti glede osebe partnerja, če je partner
mislil, da sklepa partnersko skupnost s pravo osebo, pa je sklenil
partnersko skupnost z drugo, ali je sklenil partnersko skupnost
z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala.
10. člen
(pravna in poslovna sposobnost ter državljanstvo)
Partnersko skupnost lahko skleneta osebi, ki sta dopolnili osemnajst
let, in ima vsaj ena od njiju državljanstvo Republike Slovenije.
11. člen
(nerazsodnost)
Partnerske skupnosti ni mogoče skleniti, če sta eden ali oba partnerja
težje ali težko motena v duševnem razvoju ali nerazsodna.
12. člen
(prejšnja partnerska skupnost ali zakonska zveza)
Nihče ne more biti partner nove partnerske skupnosti, dokler je
partner druge veljavne partnerske skupnosti ali dokler njegova
prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena.
13. člen
(sorodstvo)
Partnerske skupnosti ne morejo skleniti sorodniki v ravni črti,
in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med
seboj.
14. člen
(skrbništvo)
Partnerske skupnosti ne moreta skleniti skrbnik in njegov varovanec,
dokler traja skrbništvo.
Vrni na vrh
3. Oblika sklenitve partnerske skupnosti
15. člen
(pristojnost)
Osebi, ki nameravata skleniti partnersko skupnost, se prijavita
matičarju pri upravni enoti, na območju katere želita skleniti
partnersko skupnost (v nadaljnjem besedilu: pristojna upravna
enota).
Pristojna upravna enota z odločbo zavrne sklenitev partnerske
skupnosti, če niso izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost po tem
zakonu.
Partnerska skupnost se sklepa javno in slovesno pred načelnikom
pristojne upravne enote ali od njega pooblaščeno osebo (v nadaljnjem
besedilu: uradna oseba) ob navzočnosti matičarja v za to posebej
določenih prostorih za sklepanje zakonskih zvez.
Če imata partnerja utemeljene osebne ali stvarne razloge, se lahko
partnerska skupnost na njuno zahtevo sklene na drugem mestu.
16. člen
(vsebina prijave za sklenitev)
V prijavi za sklenitev partnerske skupnosti izjavita osebi, ki
nameravata skleniti partnersko skupnost, da le-to svobodno sklepata
in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost registrirane partnerske
skupnosti.
Prijavi priložita izpiska iz matičnega registra oziroma drugo
ustrezno javno listino s podatki o rojstvu, v kolikor ti podatki
niso zabeleženi v matičnem registru v Republiki Sloveniji. Kdor
je že bil poročen ali je že bil partner registrirane partnerske
skupnosti, mora predložiti pravnomočno sodno odločbo, s katero
je prejšnja zakonska zveza oziroma partnerska skupnost prenehala
ali bila razveljavljena.
17. člen
(priče pri sklenitvi)
Za sklenitev partnerske skupnosti je potrebna navzočnost obeh
bodočih partnerjev, dveh prič, uradne osebe in matičarja.
Priča pri sklenitvi partnerske skupnosti je lahko vsaka poslovno
sposobna oseba.
18. člen
(sklenitev po pooblaščencu)
Če obstojajo utemeljeni osebni ali stvarni razlogi, sme pristojna
upravna enota dovoliti, da je eden od bodočih partnerjev pri sklenitvi
partnerske skupnosti zastopan po pooblaščencu. Pooblaščenec mora
imeti pooblastilo, izdano v obliki javne listine; v njem mora
biti natančno navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj
skleniti partnersko skupnost. Sklenitev partnerske skupnosti po
pooblaščencu se sme opraviti v treh mesecih od izdaje pooblastila.
19. člen
(razglasitev sklenitve partnerske skupnosti)
Uradna oseba se na podlagi listin in izjav prič ter bodočih partnerjev
prepriča, da sta to osebi, ki sta prijavili nameravano sklenitev
partnerske skupnosti.
Uradna oseba prebere bodočima partnerjema partnerske skupnosti
naslednje slovesno besedilo o pravicah in dolžnostih partnerjev
skupnosti:
"Partnerja sta v partnerski skupnosti enakopravna. Skupnost
temelji na vzajemnem spoštovanju, zaupanju ter medsebojni pomoči
in podpori. Partnerja sporazumno odločata o vseh skupnih zadevah
ter v sorazmerju s svojimi možnostmi prispevata za preživljanje
skupnosti. Če eden od partnerjev nima sredstev za življenje, je
brez svoje krivde brezposeln ali je nesposoben za delo, ga drugi
partner preživlja v skladu s svojimi zmožnostmi."
"Partnerici sta v partnerski skupnosti enakopravni. Skupnost
temelji na vzajemnem spoštovanju, zaupanju ter medsebojni pomoči
in podpori. Partnerici sporazumno odločata o vseh skupnih zadevah
ter v sorazmerju s svojimi možnostmi prispevata za preživljanje
skupnosti. Če ena od partneric nima sredstev za življenje, je
brez svoje krivde brezposelna ali je nesposobna za delo, jo druga
partnerica preživlja v skladu s svojimi zmožnostmi."
Potem uradna oseba vpraša vsakega bodočega partnerja posebej,
ali želi z drugim skleniti partnersko skupnost. Če oba bodoča
partnerja odgovorita pritrdilno, razglasi uradna oseba, da je
partnerska skupnost med njima sklenjena.
20. člen
(pravice in dolžnosti partnerjev partnerske skupnosti)
S sklenitvijo partnerske skupnosti se partnerja zavežeta, da bo
njuna skupnost temeljila na vzajemnem spoštovanju, zaupanju, medsebojni
pomoči in podpori.
Vsak partner bo spoštoval svobodno izbiro drugega partnerja glede
poklica in dela.
Partnerja bosta sporazumno odločala o vseh skupnih zadevah.
Za preživljanje skupnosti bosta prispevala v sorazmerju s svojimi
možnostmi.
Partnerja imata pravico in dolžnost do preživljanja s strani oziroma
do drugega partnerja, če eden od njiju brez svoje krivde ni zaposlen
ali je nesposoben za delo, pa nima drugih sredstev za preživljanje.
V medsebojnih premoženjskih razmerjih med partnerjema ima sklenitev
partnerske skupnosti enake pravne posledice kot sklenitev zakonske
zveze.
Vrni na vrh
4. Sprememba priimka
21. člen
(sprememba priimka)
Partnerja partnerske skupnosti se lahko ob sklenitvi partnerske
skupnosti sporazumeta, da si za priimek vzameta priimek enega
ali drugega partnerja ali da obdržita vsak svoj priimek ali da
vsak od njiju doda svojemu priimku priimek drugega partnerja,
ali da eden oziroma drugi partner vzame priimek drugega ter temu
priimku doda svoj priimek.
Če se partnerska skupnost razveže ali razveljavi, obdržita bivša
partnerja svoj tedanji priimek, lahko pa vsak od njiju z izjavo
pri pristojni upravni enoti - pri organu, pristojnem za upravne
notranje zadeve v roku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe o razvezi
oziroma razveljavitvi partnerske skupnosti vzame priimek, ki ga
je imel pred sklenitvijo partnerske skupnosti.
5. Neveljavnost partnerske skupnosti
22. člen
(razlogi za neveljavnost)
Partnerska skupnost, ki je sklenjena v nasprotju z določbami 8.,
9., 10.,11.,12.,13. in 14. člena tega zakona, je neveljavna.
Pravice tožbe za razveljavitev partnerske skupnosti, sklenjene
v nasprotju z navedenimi členi v prejšnjem odstavku pripada partnerjema
in vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da
se partnerska skupnost razveljavi oziroma državni tožilec, ob
smiselni uporabi določb, ki urejajo neveljavnost zakonske zveze.
23. člen
(nebistvena kršitev)
Partnerska skupnost je veljavno sklenjena, če gre samo za nebistveno
kršitev obličnosti pri sklenitvi.
24. člen
(bistvena kršitev)
Neveljavna je sklenitev partnerske skupnosti, pri katere sklenitvi
nista bila navzoča oba partnerja ali en partner in pooblaščenec
drugega.
Vrni na vrh
6. Vpis v matični register
25. člen
(vpisi v enotni matični register)
Sklenitev partnerske skupnosti vpiše v matični register matičar
pristojne upravne enote.
V matični register se vpišejo naslednji podatki o sklenitvi partnerske
skupnosti: dan, mesec, leto in kraj sklenitve partnerske skupnosti;
podatki o partnerju: priimek in ime, EMŠO, državljanstvo, naslov
stalnega prebivališča, priimek po sklenitvi partnerske skupnosti.
V register iz prejšnjega odstavka se vpiše tudi neveljavnost in
prenehanje partnerske skupnosti.
Sodišče mora pravnomočno sodbo, s katero izreče partnersko skupnost
za neveljavno ali razveže partnersko skupnost, poslati pristojni
upravni enoti v petnajstih dneh od dneva njene pravnomočnosti.
26. člen
(veljavnost splošne ureditve)
Glede pristojnosti in načina vodenja ter zbiranja in posredovanja
podatkov iz tega zakona uporabnikom se uporabljajo določbe zakona
o matičnem registru, ki se nanašajo na matično dejstvo zakonske
zveze, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso drugače urejena.
Organi, ki odločajo o kakšni pravici ali obveznosti partnerja
partnerske skupnosti na podlagi tega zakona, lahko pridobijo iz
matičnega registra podatke iz 25. člena tega zakona oziroma se
jim lahko izdajo potrdila in izpiski na podlagi vpisov teh podatkov.
III. PRENEHANJE PARTNERSKE SKUPNOSTI IN RAZMERJA MED RAZVEZANIMA
PARTNERJEMA
27. člen
(pogoji za razvezo)
Sodišče razveže partnersko skupnost na podlagi sporazuma partnerjev,
če sta se sporazumela o preživljanju nepreskrbljenega partnerja,
ki nima sredstev za življenje ali je nezaposlen in se ne more
zaposliti ter če predložita pisni in notarsko overjen sporazum
o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od partnerjev bo
bival oziroma se izselil iz najemnega stanovanja.
28. člen
(pravne posledice razveze partnerske skupnosti)
Po razvezi partnerske skupnosti sta partnerja glede pravice in
obveznosti preživljanja in drugih pravnih posledic razveze v njunih
medsebojnih razmerjih izenačena z razvezanima zakoncema.
IV. PRAVNE POSLEDICE SKLENITVE PARTNERSKE SKUPNOSTI NA DRUGIH
PODROČJIH
29. člen
Obstoj partnerske skupnosti, sklenjene po tem zakonu, ima v okviru
obsega in vsebine stvarne veljavnosti tega zakona, za partnerja
te skupnosti na drugih področjih družbenih razmerij enake pravne
posledice, kot jih zakoni, ki urejajo posamezno področje, določajo
za partnerja, ki sta sklenila zakonsko zvezo, kadar zakon daje
določeno pravico ali predpisuje določeno obveznost enemu zakoncu
iz naslova pravice drugega zakonca ali jo lahko uveljavljata oba
izključno iz naslova obstoja zakonske zveze kot pravnega razmerja
v delu, ki učinkuje samo med zakoncema.
Vrni na vrh
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
(vzpostavitev pogojev za vpis v matični register)
Do roka, ki je v zakonu o matičnem registru določen za zagotovitev
pogojev za vodenje matičnega registra, se zagotovi tudi pogoje
za vpis podatkov, iz 25. člena tega zakona o sklenitvi partnerske
skupnosti in njenega prenehanja na podlagi pravnomočne sodbe,
v matični register ter pripravi ustrezne obrazce za potrdila in
izpiske, ki se bodo upravičencem izdajali iz registra.
31. člen
(prehodna ureditev)
Partnerske skupnosti, ki bodo sklenjene od uveljavitve tega zakona
do zagotovitve pogojev za vodenje matičnega registra iz prejšnjega
člena, se vpišejo v register sklenjenih partnerskih skupnosti,
ki ga za svoje območje vodi pristojna upravna enota. V register
se vpisujejo podatki iz 25. člena tega zakona.
Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena upravne enote po
uradni dolžnosti vnesejo podatke iz registra sklenjenih partnerskih
skupnosti v matični register.
32. člen
(uporaba izvršilnega predpisa)
Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki jo načelnik
upravne enote pooblasti za sklepanje partnerske skupnosti, minimalnih
standardov za uradne prostore in njihovo opremljenost, načina
in postopka javnega in slovesnega sklepanja partnerske skupnosti,
višine in načina plačila za pooblaščeno osebo in matičarja ter
druga vprašanja v zvezi s postopkom sklenitve partnerske skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe pravilnika o sklepanju zakonske
zveze (Uradni list RS, št. 71/03).
33. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem istu
Republike Slovenije.
Vrni na vrh
OBRAZLOZITEV ČLENOV
I. Uvodne določbe (1. do 5. člen)
V uvodnih določbah predloga zakona o partnerski skupnosti (ZPS)
je določena stvarna veljavnost zakona, iz katere izhajajo vrste
in obseg pravic in obveznosti partnerjev skupnosti dveh oseb istega
spola, ki jima zagotavlja enako obravnavanje z življenjsko skupnostjo
moškega in ženske v naslednjih pravnih posledicah te skupnosti:
v njunih medsebojnih pravicah in dolžnostih, v premoženjskih razmerjih,
v pravnih posledicah prenehanja skupnosti in v razmerjih med partnerjema
po razvezi partnerske skupnosti, kolikor s tem zakonom ni drugače
določeno. Glede na to se bodo v materialnem in postopkovnem delu
smiselno uporabljale določbe zakona, ki ureja zakonsko zvezo (44.,
46.- 50. člen ZZZDR, 51.- 62. člen ZZZDR, 63.-76. člen ZZZDR in
81.- 85. člen ZZZDR), v postopkih razveljavitve partnerske skupnosti,
sporazumne razveze ali tožbe za razvezo partnerske skupnosti pa
bodo pristojna sodišča, ki so stvarno in krajevno pristojna za
sojenje v zakonskih sporih in v sporih za zakonito preživljanje.
Poleg pravnih učinkov, ki jih bo sklenitev partnerske skupnosti
imela na podlagi tega zakona (ZPS), pa bo imel obstoj partnerske
skupnosti, sklenjene po tem zakonu, glede pravic partnerjev, ki
izhajajo iz tega pravnega statusa, načelno enake pravne posledice,
kot jih ima sklenitev zakonske zveze, tudi na drugih področjih,
ki jih ureja zakon (primeroma pravica do vdovske pokojnine po
smrti partnerja, status ožjega družinskega člana v postopkih pred
sodišči ali drugimi državnimi organi in nosilci javnih pooblastil
- privilegirana priča, udeležba v postopku, pravica do obveščenosti
ipd., ki gotovo ne sodijo med premoženjska razmerja med partnerjema,
so pa za njuno vsakodnevno življenje lahko celo pomembnejša od
premoženjskih razmerij).
Vrni na vrh
II. Sklenitev partnerske skupnosti (6. do 26. člen)
1. Splošne določbe (6. in 7. člen) določajo svobodno voljo kot
predpogoj za sklenitev veljavne partnerske skupnosti in enakopravnost
partnerjev kot temelj te skupnosti.
2. Pogoji za sklenitev in veljavnost partnerske skupnosti (8.
do 14. člen) so smiselno enaki, kot pogoji za sklenitev in veljavnost
zakonske zveze, vendar jih predlog ZPS zaradi pomembnosti posebej
navaja.
3. Oblika sklenitve partnerske skupnosti (15. do 20. člen) je
konstitutivni element za obstoj partnerske skupnosti in nastanek
pravnih posledic, ki s sklenitvijo skupnosti nastanejo med partnerjema
po tem zakonu. Pristojni organ za sklepanje bo tudi v tem primeru
upravna enota, na območju katere bosta partnerja želela skleniti
skupnost, slovesnost pa bo vodil načelnik upravne enote ali od
njega pooblaščena oseba v prostorih, določenih za sklepanje zakonskih
zvez. Določitev pristojne upravne enote po vodenju poročne matične
knjige ni več relevantna, saj se bodo matične knjige prenehale
voditi, ko bodo zagotovljeni pogoji za vodenje enotnega matičnega
registra po zakonu o matičnem registru (Uradni list RS, št. 37/03),
kar naj bi se po prehodni določbi omenjenega zakona zgodilo do
3. maja 2005. Postopek s prijavo pri matičarju pristojne upravne
enote je smiselno enak postopku s prijavo dveh oseb, ki nameravata
skleniti zakonsko zvezo, smiselno enake pa so tudi določbe o pričah
pri sklenitvi in možnosti sklenitve partnerske skupnosti po pooblaščencu
ter o razglasitvi sklenitve partnerske skupnosti z nekoliko prilagojeno
vsebino besedila o pravicah in dolžnostih partnerjev skupnosti.
S sklenitvijo partnerske skupnosti prevzameta partnerja tudi medsebojne
pravice in dolžnosti (20. člen predloga tega zakona).
4. Sprememba priimka (21. člen): tudi partnerjema te skupnosti
je po analogiji z ureditvijo za zakonca v 6. členu zakona o osebnem
imenu (Uradni list SRS, št. 16/74 s spr. in dop.) dana možnost,
da se ob sklenitvi partnerske skupnosti sporazumeta glede priimka,
ki ga bosta vzela ali obdržala oziroma dodala ter urejeno vprašanje
priimka v primeru razveze ali razveljavitve partnerske skupnosti.
5. Neveljavnost partnerske skupnosti ( 22. do 24. člen): partnerska
skupnost je neveljavna iz enakih razlogov, kot je neveljavna zakonska
zveza (napake volje, pravna in poslovna nesposobnost, nerazsodnost
partnerjev, obstoj partnerske skupnosti oziroma zakonske zveze,
sorodstvo, skrbništvo) in tudi glede pravice do tožbe za razveljavitev
partnerske skupnosti predlagatelj predlaga smiselno uporabo določb,
ki se nanašajo na razveljavitev zakonske zveze.
6. Vpis v matični register (25. in 26. člen): v začetku maja 2003
je začel veljati zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št.
37/03), ki določa prehodno obdobje dveh let za zagotovitev pogojev
za vodenje matičnega registra. Po poteku tega obdobja se bodo
vsi podatki iz dosedanjih matičnih knjig prenesli v matični register.
V omenjenem zakonu med podatki, ki se v skladu s 4. členom vpisujejo
v matični register, ni podatkov o sklenitvi partnerske skupnosti,
zato je bilo treba v predlogu ZPS določiti, da je tudi sklenitev
partnerske skupnosti matično dejstvo in kateri podatki o tem dejstvu
se vpišejo v matični register. Sicer pa se bodo glede pristojnosti
in načina vodenja ter zbiranja in posredovanja podatkov o sklenjenih
partnerskih skupnostih uporabljale določbe zakona o matičnem registru,
ki se nanašajo na matično dejstvo zakonske zveze. Kar zadeva pridobivanje
teh podatkov iz matičnega registra, pa predlog ZPS po pooblastilu
iz tretjega odstavka 27. člena ZMatR določa, da jih lahko poleg
subjektov iz navedene določbe pridobijo tudi organi, ki odločajo
o kakšni pravici ali obveznosti partnerja iz partnerske skupnosti
na podlagi tega zakona (ZPS). Tem organom pa se v skladu s pooblastilom
iz prvega odstavka 28. člena ZMatR lahko izdajajo tudi potrdila
in izpiski na podlagi vpisov teh podatkov iz matičnega registra.
Vrni na vrh
III. Prenehanje partnerske skupnosti in razmerja med razvezanima
partnerjema (27. in 28. člen)
Partnerska skupnost se lahko razveže na enak način kot zakonska
zveza pred pristojnim sodiščem, pri čemer pa se morata v primeru
sporazumne razveze partnerja sporazumeti o preživljanju nepreskrbljenega
zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo,
ali je nezaposlen in se ne more zaposliti ter predložiti pismen
in po sodniku overjen sporazum o delitvi skupnega premoženja in
o tem, kateri od partnerjev bo imetnik stanovanjske pravice. V
razmerju med partnerjema pa ima razveza partnerske skupnosti tako
glede pravice in obveznosti preživljanja kot glede drugih pravic
in obveznosti enake pravne posledice kot razveza zakonske zveze.
IV. Pravne posledice sklenitve partnerske skupnosti na drugih
področjih
(29. člen)
Z določbo 29. člena želi predlog zakona izenačiti pravni položaj
partnerja partnerske skupnosti na drugih področjih družbenih razmerij,
ki jih ureja zakon, s pravnim položajem enega od zakoncev, ko
ta uveljavlja določeno pravico na podlagi obstoja zakonske zveze
z drugim partnerjem in pravice, ki jo ima ta na tem področju.
Obrazložitev te določbe je smiselno enaka obrazložitvi uvodnih
določb tega predloga zakona.
Ta zakon pa ne ureja pravic in obveznosti iz družinskih razmerij,
kot na primer posvojitev in rejništvo. Posvojitev ni pravica,
ki bi izhajala iz določenega osebnega pravnega statusa (zakonska
zveza, izvenzakonska skupnost) in ne sodi v okvir urejanja razmerij
oziroma pravnih posledic, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske
zveze ali kot pravni učinki dalj časa trajajoče življenjske skupnosti
moškega in ženske, ampak je poseben samostojen institut, ki je
bil kot posebno poglavje vključeno v zakon o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih v skladu z družbeno opredelitvijo vloge družine
in razmerij med starši in otroci. ZZZDR samo zakoncema, torej
moškemu in ženski, ki sta sklenila zakonsko zvezo v skladu z določbami
ZZZDR daje pravico, da skupaj posvojita otroka ali da eden od
njiju posvoji otroka svojega zakonca pod pogoji in po postopku,
ki ga določa ta zakon. Glede na določbo 12. člena ZZZDR pa je
sodna praksa priznala to pravico tudi moškemu in ženski, ki živita
v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti zato, ker je pravno
priznani obstoj te skupnosti v vseh pravnih posledicah, ki jih
določa ZZZDR za sklenitev zakonske zveze, torej tudi glede svobodnega
odločanja o rojstvu otrok, njunih pravic in dolžnosti do svojih
otrok, njunih razmerij do svojih otrok po razvezi zakonske zveze
ter razmerij med njima kot staršema in njunimi otroci izenačen
z zakonsko zvezo. ZPS pa pravno ureja življenjsko skupnost dveh
istospolnih partnerjev, ki je z zakonsko zvezo zaradi naravnih
razlik med obema življenjskima skupnostma izenačena le v določenih
pravnih posledicah. Glede na to, da gre z vidika pravnega sistema
torej za zakon, ki ureja drugačno skupnost od zakonske zveze,
zanjo ne morejo veljati tiste določbe sistemskega zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih, ki veljajo samo za posvojitev v
zakonski zvezi. Zato je tako z vidika skladnosti s pravnim sistemom,
kot z vidika sistemskega urejanja posameznih družbenih razmerij,
določanje nekih primerjalnih omejitev ali prepovedi v zvezi s
posvojitvijo v zakonski zvezi v zakonu o partnerski skupnosti
povsem neustrezno. Če bi hotel predlagatelj omogočiti partnerjema
registrirane partnerske skupnosti posvojitev otroka, bi moral
to pravico v tem zakonu potem posebej originarno določiti oziroma
urediti, kar pa ni bil njegov namen, zato tega instituta tudi
ni vključil v zakon.
Kar pa zadeva rejništvo, imamo v Sloveniji poleg sistemske umestitve
instituta rejništva v ZZZDR od leta 2002 še poseben Zakon o izvajanju
rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št.110/02), ki v II. poglavju
določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna oseba, ki želi
izvajati rejniško dejavnost in teh pogojev ne veže na (ne)obstoj
nikakršne življenjske skupnosti. Glede na to tudi določbe o rejništvu
z vidika umestitve v pravni sitem ne sodijo v ZPS, ampak se bo
vloga za izvajanje rejniške dejavnosti kateregakoli prosilca v
vsakem primeru presojala po ZZZDR in zakonu o izvajanju rejniške
dejavnosti.
Vrni na vrh
V. Prehodne in končne določbe (30. do 33. člen)
V prehodnih določbah je določeno, da organ, ki vodi enotni matični
register, v istem roku, ki ga zakon o matičnem registru postavlja
za zagotovitev pogojev za njegovo vodenje, zagotovi tudi pogoje
vpis podatkov iz 25. člena tega zakona o sklenitvi partnerske
skupnosti in njenega prenehanja na podlagi pravnomočne sodbe v
matični register ter pripravi ustrezne obrazce za potrdila in
izpiske, ki se bodo upravičencem izdajali iz matičnega registra
na podlagi vpisov teh podatkov osebam, upravičenim do njihove
izdaje. Partnerske skupnosti, ki bodo sklenjene od uveljavitve
ZPS do zagotovitve pogojev za vodenje matičnega registra, pa se
bodo vpisovale v register sklenjenih partnerskih skupnosti, ki
ga za svoje območje vodi pristojna upravna enota. V register se
bodo v prehodnem obdobju vpisovali enaki podatki, kot se bodo
po vzpostavitvi vpisovali v matični register. V tem času bosta
bodoča partnerja priložila prijavi enake podatke kot jih določa
ZZZDR za sklenitev zakonske zveze. Ko se bo matični register začel
voditi, bodo upravne enote po uradni dolžnosti vnesle podatke
iz registra sklenjenih partnerskih skupnosti v matični register.
Končni določbi vsebujeta pravilo, da se bodo glede pogojev, ki
jih mora izpolnjevati oseba, ki jo načelnik upravne enote pooblasti
za sklepanje partnerske skupnosti, minimalnih standardov za uradne
prostore in njihovo opremljenost, načina in postopka javnega in
slovesnega sklepanja partnerske skupnosti, višine in načina plačila
za pooblaščeno osebo in matičarja ter druga vprašanja v zvezi
s postopkom sklenitve partnerske skupnosti smiselno uporabljale
določbe o uporabi pravilnika o sklepanju zakonske zveze (Uradni
list RS, št. 71/03), saj ne bi bilo racionalno sprejemati posebnega
izvršilnega predpisa za izvajanje ZPS v tem delu, in pa določbo
o začetku veljavnosti ZPS po njegovi objavi v Uradnem listu RS.
Vrni v seznam kazala - LESBO 19/20
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh
|
