27. festival gejevskega in lezbičnega filma / 27th Ljubljana Gay and Lesbian Film Festival
Urnik
Program
Spremljevalne prireditve
Festivalski katalog
Galerija
Organizacija

Sarah Waters in lezbična zgodovina

Lezbični in gejevski zgodovinski roman?

Pisanje zgodovinskih romanov takoj naleti na težavo: na osnovi kakšnih zgodovinskih dokazov jih lahko pišemo? Ali ne gre pri vsem za preveč fikcije in premalo zgodovine? In kaj šele pri lezbičnih in gejevskih romanih? O tem je célo študijo napisal Norman W. Jones (Gay and Lesbian Historical Fiction: Sexual Mystery and Post-Secular Narrative, 2007), ki zagovarja stališče, da gejevsko in lezbično zgodovinsko leposlovje polni praznine, ki jih puščajo zgodovinski dokazi. Jasno je namreč, kdo piše zgodovino in kaj se dogaja z dokazi za obstoj manjšin. Pri tem je pri lezbični in gejevski zgodovini treba pomisliti še na nekakšno dvojno skritost: najprej je bila želja po istem spolu že v zgodovini sami večkrat kot ne lahko izražena zgolj na skrivaj, potem pa jo je marginaliziralo še zgodovinopisje.

Poleg tega pa so abstraktne zgodovinske kategorizacije in periodizacije, ki zarisujejo domnevno koherentna obdobja s tipičnimi družbenimi strukturami, lahko precej izključevalne. Prav tu, pravi Jones, je treba upoštevati bolj intuitivne, narativne načine spoznavanja in védenja (kot je npr. zgodovinski roman), ki naj služijo kot korektiv. Romani, o kakršnih govorimo, ponavadi sicer ne odkrivajo skrite zgodovine, ampak na več ravneh razkrivajo, kako konceptualiziramo in pišemo zgodovine, ki jih nikoli ne moremo zares odkriti. Enako, seveda, velja tudi za film.

Sarah Waters

Sarah Waters se z lezbičnim (in gejevskim) zgodovinskim pripovedništvom ni spoprijela šele s pisanjem svojega prvega romana, ampak je to pred tem temeljito postorila že teoretično. Leta 1995 je namreč doktorirala z disertacijo Wolfskins and Togas: Lesbian and Gay Historical Fictions, 1870 to the Present, kjer piše, kako zgodovinska reprezentacija ne prinaša le preigravanja modernih razprav o seksualnosti, ampak omogoča tudi intervencije vanje, kajti četudi se zgodovinsko leposlovje na prvi pogled zdi kot zgodovinska rekonstrukcija, v resnici ne rekonstruira same zgodovine, ampak naracije zgodovine, ki so že v kulturnem obtoku. Avtorica uporabi znameniti koncept historiografske metafikcije Linde Hutcheon, ki razkriva zasilnost zgodovinskih reprezentacij, v specifično lezbični in gejevski rabi pa še njihovo vpletenost v dominantne (torej heteroseksualne) družbene strukture, za katere se nazadnje ravno tako hitro izkaže, da so vse prej kot stabilne.

Nad viktorijskim obdobjem – časom, kamor navadno postavljamo tudi vznik moderne homoseksualne identitete – se je Sarah Waters navdušila med pisanjem doktorata; in to navdušenje je trajalo tri romane (Okušanje žameta, 1998; Privlačnost, 1999; Žeparka, 2002), kjer znotraj tipično viktorijanskih romanesknih konvencij opisuje lezbične seksualne avanture, ki bi si jih v kakšnem spodobnem viktorijanskem romanu le stežka predstavljali. – Saj je celo naslov prvega romana viktorijanski slengovski izraz za kunilingus.

V Nočni izmeni (2006) se je sicer premaknila v čas druge svetovne vojne, tematizacija zgodovine pa ostaja podobna. Tudi tukaj pisateljica svoje junakinje in junake postavi v prepoznaven zgodovinski kontekst, ki pa mu doda ključen vidik – lezbično in gejevsko življenje. Bistvena razlika od prejšnjih romanov je bila tokrat v precej večji zgodovinski dokumentiranosti tega življenja, ki pa je bila dvojna: iste besede, na primer, so bile obenem pozitivni izrazi za lezbično in gejevsko identiteto in kulturo ter oznake patološkosti, deviantnosti in sramu.

Vojna pa je bila tudi čas, ko so bile možnosti in priložnosti za geje in lezbijke čisto drugačne – po navadi celo večje – kot v miru. Jih bodo imeli tudi še po vojni, se leta 1947 sprašujejo tri Londončanke in Londončan, glavne osebe romana. Mi pa se sprašujemo, zakaj so, kakršni so. Odgovore nam omogoči strukturna novost med romani Sarah Waters in še en način tematiziranja zgodovine: pripoved teče nazaj v času, zato se iz leta 1947 premaknemo v čas bombardiranj Londona leta 1944, potem pa še v leto 1941. Zadnji roman, Mali neznanec (2009), se ravno tako začne po drugi vojni, a edini ni lezbičen. Za novonastajajočega pa Waters napoveduje vrnitev v dvajseta leta in nazaj k lezbijkam.

Andrej Zavrl

fotografija iz filma Nočna izmena

Urnik
Program
Spremljevalne prireditve
Festivalski katalog
Galerija
Organizacija