LESBO 17/18
Id. 2002: TRANS
MOŠKE ZADEVE
Tatjana Greif
PAPEŽ
Papež Janez Pavel II. je lansiral nov dokument. Ta prinaša pisana
navodila za politike in poslance katoliške orientacije, po katerih
naj bi se v bodoče ravnali. Pravila, kako naj v parlamentu delujejo
v skladu s katoliškim prepričanjem. Dokument so pripravili v vatikanski
Kongregaciji za versko doktrino, ki jo vodi kardinal Joseph Ratzinger.
Praktični napotki za politike so namenjeni zlasti preprečevanju
sprejemanja t.i. "nepopolnih" zakonov, to je zakonskih
sprememb, ki se tičejo področja družine in družinske politike,
urejanja abortusa, uporabe kontracepcijskih sredstev, dostopa
do umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo, legalizacije zakonske
zveze med partnerji istega spola, vprašanj evtanazije, kloniranja
ipd. Ta vprašanja so ožigosali kot v nasprotju s cerkveno moralo,
zato jih je Vatikan razglasili za zločine proti človeštvu.
Vatikanski "Vademcum", kot se dokument imenuje, eksplicitno
poučuje politike, kako naj ovirajo, minirajo ali preprečijo sprejem
razvojno naravnanih zakonov na določenih področjih, izjemno pomembnih
za življenje človeka, njegovo osebno svobodo, suverenost odločanja.
Vatikan torej daje spisek kontekstov, tako rekoč listo ljudi,
ki jih je treba zatirati; teme - razen evtanazije in kloniranja,
ki sta univerzalni - se jasno nanašajo na dve določeni kategoriji
ljudi: ženske in istospolno usmerjene. Zatiranje na komando.
Če odmislimo neetično, neofašistično in kriminalno razsežnost
vatikanskega početja - se pravi destrukcijo zakonodaje, ki bi
prinesla razvoj in ljudem olajšala življenje - ki vzpodbuja razlikovanje
in nestrpnost ter v imenu najvišje katoliške hierarhije manipulira
z verskimi čustvi politikov, se poraja še eno vprašanje, namreč
vprašanje odgovornosti politikov in poslancev. Komu so politiki
-
kot od državljanov izvoljeni poslanci v parlamentih širom po svetu
- odgovorni: volivcem ali papežu? Pljunek na poslansko avtonomijo.
PREDSEDNIK
"Gre za vprašanje, na katerega v tem trenutku ni mogoče
odgovoriti enoznačno in zahteva odprto razpravo tako strokovnjakov
različnih področij kot tudi širšo razpravo v družbi." Tako
se glasi odgovor dr. Janeza Drnovška na vprašanje revije Lesbo,
ali bi podprl legalizacijo istospolne partnerske zveze in enake
starševske pravice lezbijk in gejev. Poleg tega se je v predvolilni
kampanji v neki televizijski oddaji izjasnil, da "ne bi tega
aktivno podprali".
Novo izvoljeni predsednik Republike Slovenije nima mnenja o legalizaciji
istospolnih partnerstev, jasno in glasno se deklarira proti aktivni
podpori pravicam istospolno usmerjenih. Človekove pravice so torej
področje, ki ni vredno predsedniškega mnenja, da o LGBT niti ne
govorimo. V primerjavi z bivšim predsednikom države Milanom Kučanom
- ki kljub vztrajnim poskusom lezbičnih in gejevskih organizacij
v celih dveh mandatih ni želel dati intervjuja ali se kakorkoli
pogovarjati - se je sedanji predsednik izjasnil vsaj glede tega,
da se ne želi izjasniti.
Glede na dejstvo, da ima predsednik države kot nosilec ene najbolj
simbolnih političnih funkcij izjemno in neprecenljivo vlogo pri
vrednostnem označevanju javnih vsebin in javnega mnenja, bi bila
njegova - sicer pregovorno - zmerno-optimistična drža ne le zaželena,
ampak skorajda nujna predvsem do družbeno stigmatiziranih vprašanj.
Brez posebnega truda bi mimogrede lahko podal vzgled tolerance
in spoštovanja razlik. Za zahodnega in ob tem še liberalnega politika
je javna promocija človekovih pravic, zavzemanje za deprivilegirane
skupine in različne družbene manjšine, vključno z LGBT, temeljni
del političnega bontona. Le zakaj gredo tukajšnji politični eliti
točno določene teme tako težko z jezika?
VARUH
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je imenoval posebnega namestnika
za otrokove pravice. Varuh ima zdaj štiri namestnike in vsi štirje
so moški.
Še pred letom dni je ugotavljal, da je v Sloveniji "izjemno
veliko predlogov za različne varuhe. Če bo šlo tako naprej, bo
sčasoma imel vsakdo svojega varuha". V intervjuju za Lesbo
je o možnosti posebnega ombudsmana za LGBT dejal: "V primeru
varuha za geje in lezbijke seveda nisem proti. Če sem odkrit,
pa nisem čisto prepričan, če je to smiselno."
Iz tega varuhovega stališča je mogoče zaključiti, da obstajajo
različne kategorije prebivalstva, ki uživajo tudi različno mero
zaščite. Nedvomno je uvedba posebnega varuhovega namestnika za
otrokove pravice potrebna, nujna in vse pohvale vredna. Vendar
pa je videti, da v procesu prepoznavanja potreb po sistematičnih
ukrepih in rešitvah na področju varovanja človekovih pravic različne
kategorije državljanov in državljank pri tem niso na enakih izhodiščih.
To kajpak pomeni sistem hierarhičnega razlikovanja znotraj področij
človekovih pravic, ki so po definiciji univerzalne in nedeljive.
Istospolno usmerjeni po tem principu nikoli ne bomo prišli "na
vrsto" za posebnega varuha. Ali za varuha sploh.
PRAVNIK
Amnesty International Slovenije in Mirovni Inštitut sta izdala
"Dokumente človekovih pravic". Zbornik v prvem delu
sestoji iz prispevkov pravnikov in politologov na področju človekovi
pravic, medtem ko drugi del prinaša besedila ključnih mednarodnih
deklaracij.
Več kot 800 strani obsegajoče delo je nedvomno zelo pomemben
prispevek k teoriji človekovih pravic. Vendar med avtorji ni niti
enega, ki bi prihajal iz katere od nevladnih organizacij, aktivnih
na področju človekovih pravic (razen AI, ki je mednarodna organizacija).
Človekove pravice so torej zgolj znanstvena teorija; stanje, ki
dejansko odgovarja "slovenski situaciji". Čeravno so
aktivisti in aktivistke iz krogov NVO prvi uvedli diskurz in logiko
vključevanja človekovih pravic v javni prostor, to urednikom in
izdajateljem zbornika očitno ni pomembno. Neuvrstitev mnenjske
opcije nevladne perspektive je slaba poteza za kvaliteto zbornika.
No, morda pa je tudi to lahko prednost. Med avtorskimi besedili
o človekovih pravicah istospolno usmerjenih seveda niti besedice.
Lahko pa preberemo, da so človekove pravice v sodobni demokraciji
predvsem v funkciji liberalistične ideologije, ki preko njih izrazito
poudarja individualizem in materializem. V nadaljevanju besedila
lahko preberemo: "Pretirani individualizem in materializem
vodita v izgubo moralnega občutka za človečnost in z njim povezanega
občutka sočutja in solidarnosti, nadalje v nepremišljeno in škodljivo
ravnanje z naravo ter nenazadnje pretirano prilagajanje družbenih
(predvsem pravnih) norm osebnim materialnim interesom ali pa v
še večje število pravnih kršitev, ki so s takšnim interesom neposredno
ali posredno motivirane."
Vrni v seznam kazala - LESBO 17/18
LLOBBY - notranji
• Moške zadeve
• DOSJE
• Mami, kaj si pa ti med vojno
počela?
• Novice
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh
|
