LESBO 17/18
Id. 2002: TRANS
NOVICE
"Zavrnjena tradicija" je naslov knjige Vesne Leskošek,
ki je konec leta izšla pri založbi *cf. Delo s podnaslovom "Ženske
in ženskost v slovenski zgodovini od leta 1890 do 1940" se
ukvarja z družbenim položajem žensk ob koncu 19. in v prvi polovici
20. stoletja. Avtorica je v literaturi naletela na zanikanje ženskega
prispevka k zgodovini Slovenije, posveča se ženski preteklosti
kot cenzuriranemu spominu, obravnava vprašanja telesa in seksualnosti
ter refleksije kot pogoju novih identitet.
-
Decembra 2002 je bil v drugem krogu predsedniških volitev za
predsednika republike Slovenije izvoljen dr. Janez Drnovšek. Znano
je, da novi predsednik ni naklonjen vprašanjem LGBT pravic; v
intervjuju za revijo Lesbo (št. 15/16) je izjavil, da na vprašanje
legalizacije istospolnih partnerskih zvez in starševskih pravic
lezbijk in gejev "ni mogoče odgovoriti enoznačno", v
enem od televizijskih soočenj pa je o porokah istospolnih partnerjev
dejal, da "ne bi tega aktivno podpiral, ampak mislim, da
moramo dopuščati tudi takšne situacije, če ne ogrožajo drugih
in pričakujem, da bo tudi pri nas postopno vzpostavljena takšna
zakonodaja".
-
Ob lokalnih in predsedniških volitvah v Sloveniji 2002
je izšla brošura Foruma za Ljubljano, sicer večinoma zbirka očitkov
politiki bivše ljubljanske županje Vike Potočnik. V rubriki "Kam
odhaja denar meščanov?" se je tako znašla tudi fotografija
z ljubljanske parade ponosa. Sugeriranje homofobije?
-
Decembra 2002 sta evangeličanski škof Geza Erniša in mariborski
katoliški škof Franc Kramberger v radijskem intervjuju spregovorila
o odnosu cerkve do homoseksualnosti. Evangeliščanski škof je dejal,
da je med mladimi vse več takih, ki to "posebnost ali drugačnost"
poskušajo razumeti in tega ne pojmujejo kot "hendikep".
Cerkev mora po njegovem mnenju "takim ljudem stati ob strani".
Podobnega mnenja je bil tudi katoliški škof Kramberger, ki je
izjavil, da "cerkev homoseksualnosti ne more nikoli sprejeti",
nikoli pa "teh ljudi" ne more obsoditi, mora jim stati
ob strani in jim pomagati da pridejo "ven svojih bremen".
RKC in rimskokatoliška cerkev sta si torej edini, da je homoseksualnost
"hendikep" in "breme", potrebno cerkvene pomoči.
-
Nekaj uporab izraza homofobija v medijskem prostoru v Sloveniji:
začelo se je s predsednico podmladka Ljudske stranke Natašo Kavaš,
ki je v Studiu City homofobijo "definirala" kot "strah
pred ljudmi". V Večeru je bil objavljen članek z naslovom
"Homofobija" izpod peresa Alenke Penjak (9.7.2002; glej
arhiv v Lezbični knjižnici), ki je bil v celoti vezan na problematiko
romske manjšine v Sloveniji. Urednica "One" Sabina Obolnar
je 19.11.2002 obsojala policijsko nadlegovanje Amele Đogi} in
takole napisala: "Samo zato, ker je bila oblečena drugače,
ker pripada drugi kulturi. Kar nas, Slovenke in Slovence, dela
homofobične".
-
Prispevke Borisa Ježa, tudi tiste, ki omalovažujejo istospolno
populacijo, je julija 2002 v tedniku Mladina komentiral ugledni
pravnik Matevž Krivic. "Še hujša sramota za Delo pa je bila
po mojem mnenju Ježeva kolumna 25. maja. Tam si je Jež najprej
dovolil o nekom zapisati, da se o njem 'širi glas, da spolno ni
čisto natančno definiran' - po tem 'tračarskem'vložku pa je zdrsnil
še globlje s pripombo: 'ampak se opravičujem, če to ni res'. In
na koncu političnega (!) komentarja pa si je še enkrat privoščil
primitivno in nizkotno obregovanje ob spolno drugače usmerjene
ljudi: 'Na državni televiziji briljirajo osebki raznih sumljivih
hormonskih usmeritev…'. Da si s tovrstnim pisanjem dvigujejo naklado
'rumeni' časopisi, je znano - ampak Delo? Tudi to, da je bilo
zgoraj prikazano objavljeno v 'ponedeljkovih provokativnih kolumnah',
za resen politični časopis ne more biti nikakršno opravičilo",
je zapisal Krivic.
-
Ob dnevu človekovih pravic je lezbična sekcija ŠKUC-LL na medije
naslovila naslednje odprto pismo: "Vzgoja v strpnost in spoštovanje
sočloveka ter pravna zaščita enakopravnosti sta nujna procesa
v državah, ki resno pojmujejo varstvo človekovih pravic in dialog
na temeljih vključujoče družbe. Priznavanje enakih pravic in svoboščin
sočloveku in soljudem je osnovnega pomena za razvoj večkulturne
družbe in demokratičnih odnosov. Nasprotno sta nestrpnost in diskriminacija
vedno destruktivna in zavirajoča. Pravice posameznika in posameznice
so zaščitene z ustavo in zakoni republike Slovenije. Varstvo človekovih
pravic in svoboščin jamči tudi mednarodna skupnost. Človekove
pravice so univerzalne in nedeljive, med njimi ni hierarhije.
Država mora vsakomur zagotavljati enake možnosti, ne glede na
spol, raso, etnično pripadnost, versko ali drugo prepričanje,
hendikep, starost, spolno usmerjenost. Biti diskriminiran ni nikogaršnja
zasebna stvar. Pravice istospolno usmerjenih ljudi - lezbijk,
gejev, biseksualcev in transeksualcev - so človekove pravice.
Seksualna usmerjenost in spolna identiteta sodita v samo bistvo
pravice do telesne in duševne integritete. Statistični podatki
kažejo, da so istospolno usmerjeni posebej ranljiva družbena skupina;
geji in lezbijke v Sloveniji so pogosto tarča različnih oblik
nestrpnosti in homofobije. Pomanjkljiva pravna zaščita ter ne-implementacija
že obstoječe zakonodaje dopušča diskriminacijo in vzdržuje homofobijo.
Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic želimo opozoriti na spoštovanje
človekovih pravic kot temeljnega pogoja družbenega razvoja in
socialne kohezije. Pozivamo k odgovornejšemu ravnanju pristojnih
državnih organov, k strpnejšemu sobivanju, spoštovanju medsebojnih
razlik in humanih vrednot."
-
1.1.2003 je začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih. Ta
vključuje tudi določilo o prepovedi diskriminacije - 6. člen,
v katerem je izrecno prepovedano diskriminirati delojemalca tudi
na podlagi spolne usmerjenosti.
-
Nova vlada RS, ki jo je postavil Anton Rop, je z mesta direktorice
Urada za informiranje odstavila Aljo Brglez, ki se je spomladi
2002 proslavila z izjavo, da je Slovenija odprta in demokratična
družba, ki se z drugačnostmi zna in zmore soočati na civiliziran
način, in da v ozadju zapletov EME ni bila posredi homofobija.
Tednik Mladina navaja med možne razloge za to premierovo potezo
tudi javne proteste homo skupin.
-
Od 12. do 14. septembra 2002 je v Ljubljani, v organizaciji ŠKUC-LL
in Mirovnega inštituta, potekal mednarodni seminar lezbičnih NVO
s področja bivše Jugoslavije "Enakopravno državljanstvo".
Sodelovale so organizacije in posameznice iz Hrvaške, Srbije,
Vojvodine, Kosova, Makedonije in Slovenije, skupaj okrog 40 udeleženk.
Kljub naporom organizatorkam ni uspelo vzpostaviti stika z organizacijami,
ki se ukvarjajo z vprašanji lezbijk, s področja Bosne in Hercegovine
ter Črne gore. Glavni cilj je bila izmejava informacij, izkušenj
in znanj med aktivistkami, razvoj strategij skupnega delovanja,
pa tudi nadzor realizacije delovne platforme, sprejete na predhodnih
srečanjih v Rovinju 2001 ter Somborju leta 2000.
Otvoritev je potekala ob pozdravnih besedah tedanje ljubljanske
županje Vike Potočnik, varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka,
državne sekretarke na MDDSZ RS Alenke Kovšca, Lepe Mladjenovi}
iz beograjskega Labrisa, Sanje Juras in zagrebške Kontre, dr.
Vlaste Jalušič, direktorice Mirovnega inštituta, Nataše Sukič,
direktorice CNVOS in mag. Tatjane Greif iz ŠKUC-LL. Ob konferenci
je bil sprejet zaključni dokument, ki so ga podpisale skupine
Kontra (Zagreb), Lori (Reka), Labris (Beograd), Lambda (Niš),
LP (Priština), ŠKUC-LL (Ljubljana) in posameznice:
REGIONALNA LEZBIČNA MREŽA je osnovna oblika povezovanja lezbičnih
NVO s področja bivše Jugoslavije. Skupine in posameznice (aktivistke),
članice mreže se zavezujejo k sodelovanju, podpori in solidarnosti
pri uresničevanju skupnega cilja: izničenja diskriminacije ter
graditve človekovih in državljanskih pravic lezbijk. Ta cilj bomo
dosegli z izmenjavo informacij, izkušenj in znanj. Redna in kvalitetna
komunikacija bo omogočena s posebno mailing listo za članice Regionalne
lezbične mreže.
Po potrebi bomo ustanovili ad hoc koalicije. Ad hoc koalicija
je način učinkovite reakcije v primeru izrednih okoliščin ali
potreb; na predlog članice mreže je mogoče začeti skupno akcijo.
Zahteve. S tem dokumentom zahtevamo od vlad posameznih držav spremembe:
ustava mora izrecno prepovedovati diskriminacijo na osnovi seksualne
orientacije. Kazenski zakon mora izrecno sankcionirati kršitve
človekovih in državljanskih pravic LGBT populacije. Družinsko
pravo mora uvesti spremembe glede zaščite partnerskih zvez istospolnih
oseb. Zakoni s področja starševskih, posvojiteljskih in reprodukcijskih
pravic morajo omogočiti enake pravice za vse ženske, ne glede
na seksualno orientacijo ali zakonski status. Šola in izobraževanje
morata spoštovati pravice vsakega državljana do korektnih in nevtralnih
informacij o homoseksualnosti. Mediji so odgovorni za ustvarjanje
javnega mnenja o marginaliziranih skupinah v družbi.
-
Pozivamo vse države v regiji, da vzpostavijo mehanizme za implementacijo
enakih pravic za istospolno orientirane ženske na vseh področjih
življenja in dela.
Tematski okvir srečanja 2002. Udeleženke so analizirale situacijo
lezbijk v družbi, državi, družini, zakonodajah. Posebno pozornost
so posvetile vprašanju zakonskih sprememb, načinov delovanja lezbičnih
NVO in odnosa medijev do lezbičnih vprašanj.
Ocena položaja. V preteklem letu ni prišlo do večjih sprememb,
razen na Hrvaškem, kjer je bilo sproženih več zakonskih predlogov.
Niti ena država v regiji ni zakonsko uredila partnerskih odnosov
v istospolnih skupnostih. Stigmatizacija in diskriminacija ter
obča homofobija so aktualna vprašanja, ki zahtevajo sistemske
rešitve.
Potrebe. Položaj lezbijk je različen od države do države, a v
vseh področjih v regiji je položaj takšen, da je nujno organizirano
delovanje in artikulirana skupna akcija. V posameznih družbah
znotraj regije so lezbične in gejevske pravice popolnoma ignorirane,
družbena situacija lezbijk je 'nevidna'. Ta področja zahtevajo
posebno podporo. Regionalna lezbična mreža se obvezuje, da bo
v bodoče pokušala stimulirati razvoj teh področij in ustanavljanje
novih skupin. Udeleženke so analizirale prednosti in slabosti
skupnega delovanja in mreženja, pa tudi potencialne probleme.
Realizacija zaključnega dokumenta iz srečanja 2001. Posamezni
cilji iz dokumenta 2001 (Rovinj) so bili realizirani, na večini
pa moramo še dalje delati. Med realiziranimi cilji so izmenjava
znanj in informacij ter medsebojna podpora pri organizaciji Parad
ponosa (Zagreb, Ljubljana, Beograd). Nerealizirani cilji se nanašajo
na nezadostne aktivnosti na področju anti-diskriminatornih politik
in zakonov posameznih držav v regiji.
Bodoče delovanje in struktura. Obvezujemo se, da bomo med srečanji
intenzivirali komunikacijo in sodelovanje ter izmenjavo informacij.
Srečanja bodo v bodoče imela obliko tematskih, aktivistično orientiranih
seminarjev (kot priprave za konferenco) in vsakih 3-5 let regionalno
konferenco.
Dolgoročni načrt je integracija v mednarodne mreže. Cilj bodočega
delovanja je spodbujanje novih lezbičnih skupin. Seminar 2003
bo organizirala skupina iz Hrvaške ali Srbije. Za 2004 je predviden
seminar v Prištini (Kosovo).
MEDIJSKI KOTIČEK ZA OPOZICIJO
Ilustracija Boris Benko
|
