Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.

Izšla je nova številka.
Izšlo je delo
Lillian Faderman
"Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Beri več
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.

Vrni v seznam zadetkov.

POROČILO: ANKETA O DISKRIMINACIJI
NA OSNOVI SPOLNE USMERJENOSTI

Uvod

Zaključek

Ostala vsebina:
Demografski podatki | Nasilje in nadlegovanje | Delo in zaposlovanje | Zdravstvo Stanovanje | Vojaški rok | Razno

porocilo v pdf obliki | separat in pdf file (first nine pages in Slovene)


ZAKLJUČEK
Na podlagi opravljene raziskave lahko sklenemo, da obstaja v Sloveniji visoka stopnja diskriminacije nad gejevsko, lezbično, biseksualno ali transseksualno populacijo, ki so jo geji in lezbijke doživeli v visokem deležu. Geji in lezbijke prepoznavajo diskriminacijo na ravni človekovih pravic oziroma temeljne državljanske neenakosti. Skorajda polovica anketiranih je že bila deležna nasilja in načinov nadlegovanja, ker je strašljiv podatek, saj delež visoko presega vsa doslej detektirana osišča nasilja v sodobnih družbah. V Sloveniji je - po raziskavi, ki jo je izvedla nevladna organizacija SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja - posiljena vsaka sedma ženska, nasilje pa je prisotno v vsaki peti družini. Glede na raziskavo “O diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti” pa je žrtev nasilja in nadlegovanja vsak drugi gej ali lezbijka. Vsak peti gej ali lezbijka sta bila deležna nadlegovanja zaradi spolne usmerjenosti na delovnem mestu. Vsaka dvanajsta lezbijka ali gej sta bila poslana na psihiatrično zdravljenje, približno isto število je imelo zaradi spolne usmerjenosti težave z zdravstvenimi storitvami ali ob reševanju stanovanjskega problema. Vsak deseti gej je doživel težave zaradi spolne usmerjenosti ob služenju vojaškega roka.

Ena od bolj poudarjenih slik, ki jih daje anketa, je uravnoteženost mnenj po spolni, starostni in izobrazbeni strukturi. Odstopanja v mnenjih glede na spol, starost ali izobrazbo so majhna: na odnos do posameznih tematik, ki se dotikajo homoseksualnosti, ne vplivajo niti izobrazba niti spol niti starost. Razlika je še največja pri vprašanju o nasilju ali nadlegovanju zaradi istospolne usmerjenosti, minimalna pa pri tako politično osvetljenih temah, kot je odnos do registriranega partnerstva. Minimalna odstopanja so zanimiva predvsem pri izobrazbi, saj spodbijajo stereotipno predstavo o stopnjah ozaveščenosti, ki naj bi bile višje pri višjih stopnjah izobrazbe: izobrazba sploh nima pomembnega vpliva na značaj odgovorov. Iz takšnega podatka lahko sklepamo tudi o tem, da zavest o diskriminaciji homoseksualnosti ali protihomofobična znanja niso vsebine, ki bi jih podajal šolski ali univerzitetni sistem.
Preko raziskave lahko prav gotovo sklenemo, da homoseksualna populacija v Sloveniji ni več pasivna sprejemnica nasilja in nadlegovanja, ki se vrši nad njo. Četudi so njene konkretne akcije za preprečevanje le-tega zaenkrat še omejene, pa obstaja močno prisotno vedenje o tem, da diskriminacija nad homoseksualnostjo ni nekaj samoumevnega. Razlog diskriminacije postavljajo v neenakopravno obravnavo gejev in lezbijk s strani države, to je, v zakonodajo, sklad pravic in svoboščin, ki jih le-ta podeljuje različnim državljanskim kategorijam. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno podobo bi dale raziskave, ki bi bile opravljene pred desetletji, pred dekrimi-nalizacijo homoseksualnosti ob koncu sedemdesetih ali ob nastajanju gejevskega in lezbičnega gibanja v osemdesetih. Ob časovnih perspektivah bi namreč lahko sklepali, ali se kritična moč vedenja gejev in lezbijk o diskriminaciji nad spolno usmerjenostjo povečuje - ali tudi geji in lezbijke postajajo subjekti, sposobni refleksije lastnega položaja v širšem družbenem kontekstu ali pa, po drugi strani, družbeni kontekst še vedno obvladuje spoznavna obzorja o njihovi diskriminiranosti. Kakorkoli že, sedanja slika prav gotovo napoveduje dva dogodka, ki nista nujno ločena: država se bo morala odpovedati svoji homofobični drži in začeti konsistentno uvajati pravila enakosti njenih državljanov in državljank, ali pa jo bo v to prisilila visoka kvota gejevske in lezbične moči, morda jeze, morda znanja, vsekakor pa nesprijaznjenosti


Vrni na vrh


POROČILO: ANKETA O DISKRIMINACIJI NA OSNOVI SPOLNE USMERJENOSTI

UVOD

Nataša Velikonja, Tatjana Greif

Anketo “O diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti” sta pripravili lezbična sekcija ŠKUC-LL in ILGA-Europe (zanju Tatjana Greif). Anketa je del mednarodne raziskave, ki je potekala istočasno na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. Njen namen je bil zbiranje podatkov o vrstah in obsegu diskriminacije gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev. Rezultati raziskave so namenjeni vladi in državnemu zboru RS, Evropski Komisiji ter medijem, s ciljem opozoriti pristojne politične organe na kršitve pravic istospolno usmerjenih v kontekstu širitve Evropske unije. Razikava je tudi osnova poročila, namenjenega Evropskemu parlamentu ter Direktoratu za širitev Evropske unije.


Celotni uvod


Vrni v seznam zadetkov.

Vrni na vrh
NAZAJ NA NOVICE