Žiga Mujakić
Ob zgornjem naslovu ste gotovo nekoliko privzdignili obrvi, se nasmehnili ali pa se vam je povišal krvni tlak. Dvomim, da vas je pustil neprizadete in prav je tako. Vprašanje, ali naj se udeležim Pohoda za strpnost je eno takšnih, ki ne dopušča hladnega, kratkega in racionalnega odgovora.
Spominjam se kar nekaj primerov, ko me je kdo vprašal, čemu parada ponosa? Mar ni dovolj, da sem istospolno usmerjen, da to vem jaz in morda še kdo? Zakaj bi morali razkazovati svojo spolno usmerjenost pred celim mestom? S kom seksam nikogar ne briga! Saj vendar tudi strejti ne paradirajo po cesti, nosijo napise "Jaz sem strejt" ipd. Na gej prajde hodijo samo friki, jaz nimam s kaimi transvestiti nič. Sram me jih je!
Na prvi pogled je videti kot da je prvega nedolžnega vprašanja pa do zadnje trditve dolga pot in da med njima zija velik prepad. Ne eno ne drugo, obe trditvi sta variaciji iste teme, dva obraza homofobije. Spet homofobija. Polna usta imamo te homofobije in prav sitni smo že z njo, mar ne? Strinjam se. Sit sem te besede, ni mi všeč pa še občasno jo kaka bodoča ljudska političarka prevede v strah pred človekom. Širše gledano ima prav, bojimo se namreč odziva drugih na našo spolno usmerjenost, da bi nas partner zapustil ali okužil s kakšno nadležno ali smrtno spolno boleznijo, strah nas je opravljanja drugih in nenazadnje - bojimo se samih sebe.
Strejta se držita za roke, strejta se poljubljata, strejta se skoraj dajeta dol na klopci ... jima je res treba razkazovati svojo spolno usmerjenost? Pedra se poljubljata med bujnimi grmi, pedra se dajeta dol na klopci v trdi temi, pod mostom ... Njuni starši za njun odnos ne vedo, vedo pa za njunega brata, saj ravno tedaj izkazuje ljubezen svojemu dekletu. Kdo torej v resnici razkazuje svojo spolno usmerjenost? Je res narobe, če si vsaj en dan v letu privoščimo svobodo in se tudi sami držimo za roke ob belem dnevu. Seveda je narobe marsikaj, če pojmujemo svojo spolno usmerjenost v odnosu do heteroseksualnosti kot manjvredno in grešno. Za takšno razmišljanje sicer res nismo krivi sami, vcepila nam ga je okolica, vendar pa sami lahko veliko storimo, da se rešimo spon predsodkov in svobodneje zadihamo. Zgovarjanje na strah na paradi ponosa nima smisla. Tam bodo stotine meni in tebi podobnih, izgubil se boš v množici.
S kom seksam nikogar ne briga. Popravek, nikogar ne bi smelo brigati. Žal se najde precej ljudi, ki se za emšo, barvo genov ali morfologijo spolnih organov našega partnerja še kako zanimajo. Gledano z jezikovnega stališča, bi obstajalo toliko poimenovanj za različne spolne usmerjenosti, če nikogar ne bi brigalo? Najdejo se utopični idealisti, ki dejstvom sicer pritrjujejo, vendar v skrivanju še vedno vidijo načelno držo. Če nikomur ne povem, kateri spol me privlači, na ta način prispevam k temu, da v prihodnosti ne bo več pomembno s kom spiš. Toda motijo se, zakaj namreč zanikati, če tako ali tako nikogar ne bi smelo brigati?
Pedrski prajd ne obstaja, nikoli ni in nikoli ne bo. Po defoltu je nemogoč. Kdo je gej? Gej je istospolno usmerjen moški, ki se zaveda svoje spolne usmerjenosti in jo umešča v socialno kulturni kontekst. Po kmečko, gej razvije občutek za skupnost in do nje razvije bolj ali manj pozitiven odnos, medtem ko je peder zadovoljen le s spolnimi stiki z istospolno usmerjenimi, lezbične in gejevske skupnosti kot celote pa ne priznava, jo prezira ali zasmehuje. Svojo odsotnost na skupnih prireditvah, kot je na primer parada ponosa, utemeljuje z najrazličnejšimi argumenti, ki so plod predsodkov in stereotipov. Izhaja iz stališč širše družbe, da so istospolno usmerjeni promiskuitetni, razuzdani, se obnašajo kot ženske in po nepotrebnem razkazujejo svojo drugačnost. Takšnih stališč ne projicira nase, ampak na udeležence parad in s tem najde grešnega kozla za družbeno zavračanje homoseksualcev ter svoj depriviligiran položaj. Kriva torej ni družba ampak načičkani, razposajeni in zamaskirani udeleženci parad, ki provocirajo družbo in izbruhe nestrpnosti do istospolno usmerjenih.
Peder pa ne označuje le spolne usmerjenosti. Izraz se namreč uporablja tudi kot ekspresivna beseda, ki označuje zahrbten in hinavski značaj, širše pa negativen poteze človekovega značaja. Nasprotovanje enakim pravic za heteroseksualne in istospolne pare, zatiskanje oci pred diskriminacijo in stigmatizacijo istospolno usmerjenih nedvomno sodi med negativne plati človekovega delovanja.
Na paradi se bomo zbrali geji, lezbijke, biseksualci, transvestiti in vsi napredni ljudje z odprtim srcem za vsakogar, ne glede na spolno usmerjenost. Doma bodo torej ostali le pedri, v obeh pomenih besede.
