Med vrste razkritij sodi tudi razkritje homoseksualcev kot družbene podskupine. Tovrstno razkritje se manifestira preko javnih občil, torej preko omembe v vsakdanjem življenju in sicer s pomočjo GLBT organizacij, ki so navzoče v družbi s postavljanjem zahtev, pobudami, shodi in manifestacijami.
S kolektivnim razkritjem se širša javnost zave, da istospolno usmerjena populacija sploh obstaja. Kolektivna razkritja homoseksualcev so tudi t.i. prajdi, poulične prireditve, ki so imeli na svojem začetku izraženo politično noto, njihov namen je bil boj za dodelitev več pravic istospolno usmerjenim in nestrinjanje s homofobijo in diskriminacijo. Danes so parade ponosa v državah, kjer so si istospolno usmerjeni izborili visoko raven pravic, namenjene zabavi in bolj kot ne velik spektakel. Pregled fotografij prvega slovenskega prajda leta 2001 v Ljubljani, ki se je imenoval Pohod proti homofobiji, kaže, da je prepad med želenimi in že doseženimi pravicami v Sloveniji še zelo globok.
Parade ponosa in ostale oblike kolektivnega razkritja homoseksualcev so pomembne, ker nerazkrite posameznike spodbujajo, da se razkrijejo. Vendar pa pri tem ne gre posploševati, nekaterim posameznikom bi se takšnih barvitih manifestacij lahko sramovali in jih uporabili kot potrditev pravilnosti njihove odločitve, da ostanejo skriti - v klozetu.
Še sveža in do sedaj najbolj revolucionarna oblika kolektivnega razkritja je zmaga tria Sestre na festivalu EMA, ko so v stevardese napravljeni člani tria zmagali s svojo skladbo. Razburjenje javnosti pa je povzročilo tudi glasovanje. Medtem ko se je del javnosti zelo odkrito zgražal nad "sramoto", da Slovenijo zastopajo "pedri", je dobršen del javnosti srd racionaliziral in se pritoževal nad glasovanjem. Koliko je resnične ogorčenosti zaradi glasovanja, koliko pa elegantno zavite homofobije je težko oceniti. Posledice kolektivnega razkritja, ko se mnogo govori ne le o Sestrah temveč tudi o vsakršni drugačnosti pa so dobile še eno zanimivo razsežnost. Mnogo nasprotovanja je namreč prišlo tudi iz vrst nerazkritih homoseksualcev. Le-ti se počutijo ogrožene, saj so Sestre pokazale, da je mogoče tudi z drugačnostjo uspeti. Nerazkriti istospolno usmerjeni, ki svojo spolno usmerjenost obravnavajo kot hibo in jo zato raje skrivajo, so tako ostali brez kar nekaj razlogov za skrivanje. Za posameznika, kateremu je skrito spolno življenje postalo način življenja, je to lahko precejšen šok.
Povzeto po:
MUJAKIĆ, Ž (2002). Coming Out: Razkritje istospolne usmerjenosti na Slovenskem.
Ljubljana : Gimnazija Poljane. Str. 34-35.