Grmade, parade in molk

Konec aprila 1984 je v Ljubljani potekal prvi Magnus festival, s podnaslovom Homoseksualnost in kultura. Šlo je za prvo javno prezentacijo homoseksualnosti, njenih obrazov v kulturi, pa tudi prvih političnih zahtev lgbt-populacije, ne samo v Sloveniji, Jugoslaviji, pač pa na celotnem območju Vzhodne Evrope. Festival, iz katerega je vzniknil lgbt-aktivizem, pa tudi festival, ki se ni pojavil iz nič, pač pa se je porajal že leta poprej. Zdi se, da je trideseta obletnica festivala priložnost, da spregovori tudi današnja lgbt-populacija, starejša in mlajša, da s svojimi zgodbami razkrije vsa ta leta ter morda seže še bolj nazaj. Knjiga Grmade, parade in molk pa ne govori le o sodobnem »paradiranju«, pač pa skuša sestavljati zgodovino lgbt-oseb, homoseksualcev ali, še najbolj ustrezno, zgodovino neheteroseksualnosti na Slovenskem. To raziskovanje je naletelo na številne ovire, kajti zdi se, da je bila homoseksualnost ves čas podvržena izbrisu. Zanjo ni bilo imena, bila je mutasti greh, o njej se ni bilo spodobno razgovarjati, še najbolje je bilo obrniti glavo proč. Grmade iz 18. stoletja so nadomestile bolj prefinjene kazni vse do današnjega dne. Spodobnost, v imenu katere se o tem ni govorilo niti pisalo, in v imenu katere so dediči navadno uničili prav vse, kar bi lahko od daleč spominjalo na ta »greh«, pa seveda oprali tudi svoj spomin, je v liberalnejših časih zamenjala »filozofija«, da je različna spolna usmerjenost nekaj že tako samoumevnega in sprejetega, da je ni potrebno več posebej poudarjati. Naš nasprotnik je bil heteronormativni svet in prepričanje, da ni nobenega drugega sveta.

Pričujoča knjiga, ki je rezultat truda in pomoči številnih posameznikov in posameznic, naj bo le začetek razkrivanja neke druge zgodovine, ki je bila doslej zamolčevana. Potrebna bo še cela vrsta dolgotrajnih natančnih raziskav ter četica zanesenjakov, ki bodo brskali po ruševinah in pepelu, kolikor je sploh ostalo še kaj neuničenega in neizbrisanega. V prvi vrsti pa gre za iskanje korenin.

Knjiga je na voljo v spletni knjigarni ŠKUC (www.skuc.org) in ostalih knjigarnah.

Brane Mozetič: Prva ljubezen

Ko sem bil star šest let, sem imel v vrtcu prijatelja Drejčka, s katerim sva bila ves čas skupaj. Bila je to prva ljubezen, ki pa vzgojiteljicam ni bila všeč. Ločile so naju in nama dale vedeti, da najina čustva niso pravilna. Šele dolgo let kasneje sem ugotovil, da niso imele prav.

Pisec Brane Mozetič in ilustratorka Maja Kastelic sta doslej ustvarila že dve otroški slikanici: Dežela bomb, dežela trav, in pa Alja dobi zajčka. Slikanica Prva ljubezen spregovori o čustveni navezanosti dveh dečkov v vrtcu ter je edinstvena priložnost za pogovor o različnih oblikah ljubezni.