Brez besed ji sledim

Pri založbi ŠKUC je izšla antologija sodobne evropske lezbične poezije, Brez besed ji sledim. Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne starni www.skuc.org.

Pričujoča antologija dopolnjuje antologijo Moral bi spet priti, sodobna evropska gejevska poezija, ki je izšla leta 2009. Podaja celovit pregled sodobne poezije, ki ubeseduje lezbičnost, poezije tako zahoda kot vzhoda, in s tem predstavlja unikum v evropskem prostoru, ki je doslej poznal le podobne nacionalne antologije ali pa zahodno usmerjene izbore. Predstavlja se nam petinpetdeset pesnic iz petindvajsetih držav, triindvajset jezikov in devetnajst prevajalcev in prevajalk, ob pregledni spremni besedi Nataše Velikonja, ki sklene takole: »Lahko bi rekli, da je namen antologije Brez besed ji sledim zgolj prinesti lezbištvo v sodobnem pesniškem izrazu s področja Evrope v javnost. Toda knjiga, ki je pred nami, je mnogo več kot zgolj nabor lezbične poezije: je tudi in še vedno vnos razlike, njene upornosti, je vnos političnosti v samo umetnost in tudi družbo. Pesništvo je še vedno izraz in orodje zatiranih, pa tudi tistih nekonformnih, ki hočejo in morajo izstopiti iz urejene vrste.«

 

Festival LGBT filma – anketa

Festival LGBT filma (prej Festival lezbičnega in gejevskega filma) bo letos potekal že 32. leto. Da bi festival naredili še boljši, so organizatorji pripravili kratko anketo za vse tiste, ki festival obiskujete, pa tudi tiste, ki vas festival (še) ni pritegnil.

Ekipa festivala išče tudi nove sile. Prijavite se lahko na siqrd@mail.ljudmila.org (s kratko predstavitvijo svoje glamurozne persone/poznavanja filmske snovi). Delo vključuje iskanje filmov, kontaktiranje distributerjev za ogledne kopije, gledanje in ocenjevanje filmov, pisanje filmskega kataloga in razne brkljarije.

Predstavitev zadnje izdaje Narobe

Izšel je roman Objemi norosti!

Pri Založbi ŠKUC, v zbirki Lambda, je izšel nov roman Braneta Mozetiča Objemi Norosti. Najdete ga lahko v vseh bolje založenih knjigarnah ali naročite preko spletne strani www.skuc.org. Za več informacij, prosimo, pišite na info@skuc.org

»Prizorišče pred nami se je osvetlilo z mlečno belomodro svetlobo, tam sta stala oba možaka, na sebi sta imela uniformi, da, tujske legije, nedvomno, vsak z ene strani sta krepko držala nesrečnega Alžirca, ki je bil v napol strganih capah. Pravo gledališče, sem pomislil. Suvala sta ga sem in tja, mu parkrat primazala krepko klofuto, ne, prav nič gledališko ni bilo, pač pa zares. Pri tem sta ga zmerjala v francoščini, kar je bilo dokaj nenavadno, a obenem razumljivo. Vpila sta nanj, mu zastavljala vprašanja, on pa je vse zanikal, prav tako v polomljeni francoščini. Pomaknila sta ga malo nazaj, on se je otepal, na vse kriplje se je otepal, zadaj je s stene viselo ogromno kolo, in pritisnila sta ga obenj, ga rahlo dvignila, on je brcal, a jima je le uspelo nogi ujeti v jermene, ki so bili na kolesu. Pridržala sta ga, potem pa kolo sunkovito obrnila, da je visel z glavo navzdol in je bil še bolj nemočen. Lahko sta ga zgrabila za roke in še te uklenila v jermene na kolesu. Kolo sta počasi vrtela, telo se je zvijalo, gledalci so začeli vzklikati, spodbujati dogajanje, zahtevali še strožje kazni.«

Brane Mozetič je doslej izdal štirinajst pesniških zbirk, dva romana, zbirko kratkih zgodb, tri slikanice za otroke in preko trideset prevodov, v glavnem iz francoščine. Na tujem je izšlo že štirideset prevodov njegovih knjig.

ODLOMEK

Izšel je roman Norec!

Pri založbi ŠKUC je izšel roman Norec. Najdete ga v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa ga naročite preko spletne starni www.skuc.org

Alina, srednješolska profesorica poljskega jezika in književnosti, ki je kot pastorjeva hči vzgojena v duhu protestantske težnje k redu, pa tudi individualnega pristopanja k veri in življenju nasploh, se upira nekritičnemu podrejanju avtoritetam in družbenim normam ter tako ustvarja vtis ženske, ki se ne ustraši nobenega izziva. A tako je le do trenutka, ko ji pot prekriža Anka. Odnos tridesetletne učiteljice in karizmatične gimnazijke se prerodi v ljubezen, ki zadene ob številne zunanje prepreke, zlasti moraliziranje in malomeščansko zaplankanost. Toda največja ovira tiči v Alini sami: hromi jo strah. Z Ankino pomočjo ji postopoma vendarle uspe preseči otroške travme in prevzeti polno odgovornost za svoje življenje.

V luči lezbične in družbenokritične tematike eksperiment s formo, ki si ga je privoščila avtorica, nikakor ni zgolj kaprica. Odločitev, da se osvobodi iz primeža pravopisne norme, je namreč tesno povezana z vztrajnim preizpraševanjem okostenelih družbenih konvencij na ravni vsebine. Ewa Schilling v romanu razbije stereotipe o nesrečni lezbični ljubezni ter postavi na laž negativne reprezentacije lezbijk v literaturi in popkulturi.

Norec v naslovu romana se navezuje na karto pri tarotu, ki predstavlja človeka, ki se je znašel nad prepadom in ga lahko reši samo brezmejna vera v to, da zna hoditi po zraku. Alini uspe prav to: zaupa in s tem izbere življenje.

 

Ewa Schilling (1971), ena najvidnejših pisateljic lezbične proze na Poljskem, je po izobrazbi diplomirana inženirka varstva okolja. Napisala je kratkoprozni zbirki Lustro (Ogledalo, 1998) in Codzienność (Vsakdan, 2010) ter romane Akacja (Akacija, 2000), Głupiec (Norec, 2005) in Nadfiolet (Ultravijolična, 2012). Živi v Olsztynu.

 

Tatjana Jamnik (1976) je prevajalka, pesnica, pisateljica, lektorica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, urednica, založnica, organizatorka literarnih prireditev ter soustanoviteljica mednarodne literarne nagrade KONS. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko. Prevaja zlasti poljsko in češko prozo, poezijo in dramatiko, pa tudi besedila s področja humanistike. Kot jezikovna svetovalka sodeluje tudi s prevajalci slovenske književnosti v poljščino in angleščino.

ODLOMEK

Izšel je roman Inferno!

Pri založbi ŠKUC je izšel roman Inferno. Najdete ga v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa ga naročite preko spletne starni www.skuc.org

Inferno je poetski roman in hkrati literarizirani, metafikcijski spomin na avtoričine začetke pesnjenja in iskanja svojega mesta v zdaj že mitskem umetniškem svetu New Yorka v sedemdesetih, ko so tam delovali in se družili mnogi, še neznani umetniki in/ali današnje rokovske zvezde, denimo, glasbenici Patti Smith in Debbie Harry ali pesnik James Tate. Eileen Myles opisuje, kako je bilo razvijati se v samosvojo pesnico v tistem krasnem njujorškem peklu, če izviraš iz delavskega razreda in provincialnega katoliškega okolja v Bostonu, pa če si še ženska brez denarja, ki poleg veščine pisanja odkriva tudi svojo lezbično identiteto. Mlado dekle se brez prave izobrazbe in delovnih sposobnosti ter z nejasnim zavedanjem o pesniškem daru preseli v veliko mesto, ki jo med dvajsetletno drzno ali pa nevedno hojo po robovih skorajda prežveči in izpljune. Toda prvoosebna pripovedovalka črpa moč prav iz svoje obrobne pozicije in spominov na vse učitelje in učiteljice poezije ter sopotnike in sopotnice na njujorški umetniški sceni, ki so jo naučili, kako se z besedo približati svetu, predvsem pa sami sebi. Myles intimne spomine inovativno prepleta z družbenokritičnimi komentarji in s filozofskimi premisleki o pomenu umetniškega ustvarjanja.

Eileen Myles (1949) se je rodila v Bostonu. Kot pesnica, pisateljica, publicistka in profesorica poezije živi v New Yorku. Izdala je osemnajst avtorskih del. Leta 2010 je objavila odmevni roman Inferno (roman pesnice). Za umetnostne potopise The Importance of Being Iceland je dobila štipendijo Warhol/Creative Capital. Leta 2010 je prejela Shelley Prize, ki jo podeljuje Society of America.

Suzana Tratnik je avtorica več leposlovnih in teoretskih izvirnih del. Iz angleščine je prevedla strokovna dela s področja spolov, romane, in kratkoprozne zbirke, med drugim avtoric in avtorjev: Judith Butler, Kate Bornstein, Leslie Feinberg, Jackie Kay, Mary Dorcey, Michael Cunningham, Ian McEwan, Truman Capote, Dennis Cooper, Helen Zahavi, Jeanette Winterson.

ODLOMEK

Pri Škucu izšla zbirka Gradim oblake, Milana Šelja

Pri založbi ŠKUC, zbirki Lambda, je izšla nova knjiga Milana Šelja. dobite jo lahko v knjigarnah, Infocentru ŠKUC ali naročite preko spleta nawww.skuc.org

Milan Šelj (1960) je s prvo pesniško zbirko (Darilo, 2006) v slovenski prostor stopil kot pesnik, ki je s svojo osebno zgodbo opazno podrezal v družbeno akutno tematiko. V drugi (Kristali soli, 2010) je ostal družbeno angažiran pesnik, kolikor je vsaka zasebnost pač politična, a vendar na drugačen način, saj so lirične impresije precej bolj v ospredju. Tretja zbirka to dvoje postavlja v novo razmerje, predvsem pa daje velik poudarek poetiki, torej gradovom, ki nastajajo iz besed dveh različnih jezikov in kultur ter mnogih zgodb. Obenem se zdi pisanje v tretji zbirki tudi bolj zavestno igrivo, pesnik pa se velikih zgodb največkrat loti z ironičnimi razgradnjami (mdr. z naslovi in posameznimi retoričnimi figurami, kot so npr. rime), ki dajo vedeti, da se dobro zaveda, kako so gradovi, ki jih gradi, včasih samo v oblakih.

 

Zelo opazno je pesnikovo doživljanje pesnjenja kot nečesa temeljno erotičnega, a ne gre le za to, da Šeljeva poezija raste iz (izživetega) življenja, iz telesa, iz telesnosti (pa tudi iz Krasa, domače hiše, narave). Šelj namreč prepleta ljubezen in poezijo, ljubezen do poezije in poezijo o ljubezni. Prehodi med nagovorom ljubimcu in pesmi/poeziji so včasih zabrisani in zdi se, da naenkrat govori obema. Seveda gre tudi za pomisli o tem, kakšno je razmerje med dvojino in samoto in tudi moško telo ima jasno izrisane pomene, toda pri prvem se Šelj izogne stereotipnim odgovorom, pri drugem pa opazimo dobrodošel kontrast večno mlademu telesu, ki ga Šelj zariše s pozornostjo, namenjeno zrelejšemu telesu in celo že poslednjim stvarem.

 

Zbirka Gradim gradove je sporočilno jasna: v poeziji in življenju, če je med njima sploh kakšna razlika, si je treba drzniti, premagati strah in – spregovoriti. Spregovoriti o marsičem, kar je potlačenega, kar se razlikuje od družbene norme. Molk je prelahka rešitev, pravi Šelj, in retorična vprašanja nesmiselna. Ustaljeni vzorci (religije, skrivaštva) še zdaleč niso najboljša izbira, četudi se včasih, vsaj na prvi pogled, zdijo najlažja. Tvegati je treba svobodo.

 

Andrej Zavrl