Constance Debré: Play boy

Prevedel: Iztok Ilc
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Constance Debré (1972) je v zadnjih letih s svojimi kratkimi romani (Play boy, Love me tender, Nom, Offenses) dodobra razburkala francosko literarno sceno. Čeprav Play boy (2018) strogo gledano ni njen prvenec, pa ga tako obravnava, saj označuje popolnoma novo življenje, kakršnega je začela živeti po štiridesetem letu. Na pragu srednjih let naredi radikalen rez, opusti stabilno odvetniško službo, moža, in na svobodo spusti dolgo tlečo ljubezen do žensk. Preskusi jo v vseh odtenkih, od plašnega prvega spoznavanja do erotično bogatih doživetij. Pri tem za ženske nima izbranega okusa, od prve ljubimke, starejše od sebe, poročene in z otroki, do precej mlajše, hčere družinskega prijatelja. Razmerja so večinoma negotova, zvez se prejkone naveliča, kar ve že vnaprej. Njeno mamilo so negotovost, kaotičnost, nepredvidljivost, ki jih je navajena iz časa odraščanja ob narkomanskih, čeravno visoko situiranih starših. Njena levitev pa se neredko zatika ob pomislekih očeta, moža, ki ji prepreči stike s sinom, in ob nesproščenih ljubimkah. Debré je politično nekorektna, arogantna, s skorajda že nastopaško razčiščenimi protislovji, prezirljivo nastrojena do svoje družine in hkrati ponosna na aristokratsko in visoko meščansko poreklo s kar nekaj zvenečimi imeni (oče znan novinar, stari oče prvi premier v de Gaullovi vladi, praded ustanovitelj moderne pediatrije v Franciji). V kratki, a spretno zgoščeni pisateljski gesti izvemo marsikaj o družinskem ozadju, deležni smo nekaj vpogledov v odvetniško delo in odnos do obtožencev, ki jih zagovarja, toda basso continuo je iskanje erotičnega in ljubezenskega absoluta, in zdi se, da vsako razmerje, ki ji ga za korak približa, hkrati fraktalno odpira nove meandre nedoseženega.

Iztok Ilc (1977) je prevajalec iz francoskega in japonskega jezika. Prevedel je že več kot 30 daljših proznih del iz francoske in japonske književnosti, med katerimi so tako japonski klasiki 20. stoletja kot novejša dela (Mizumura, Tsuge). Prevaja tudi poezijo (Tanikawa) in dramatiko (Abe). Iz francoske književnosti je v zadnjem času prevedel dela Catherine Malabou, Didiera Eribona in Édouarda Louisa.

 

Spletni nakup

Veronika Razpotnik: Sršena pičim nazaj


Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Sršena pičim nazaj je druga pesniška zbirka Veronike Razpotnik, ki na prvi bral-ski vtis ni tak rollercoaster kot prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021). Kljub navidezni zadržanosti tudi novejše pesmi natančno usekajo, saj njihov (za)pik bralko_ca mestoma dvigne s stola. Ne/umeščenost in izguba lastnega ne/doma razgali samoumevno domačijskost kot tuj teren, na katerem je odraščajoče dekle vrženo v zgodnjo vadbo mačizma, spolnega nadlegovanja, razvrednotenja ženske pozicije ter drugih (hetero)normativnih veščin. In četudi so morda vse to prividi na lastne oči, se tej objektivizaciji lahko zoperstavi šele s pesniško refleksijo in kot pesniška subjektka druge in sebe suvereno piči, obredno pa tudi s substancami; tistih prepovedanih naj bi se odvajali, s predpisanimi naj bi se zdravili. A takole piči sršena nazaj pesnica Veronika Razpotnik: potem pa me ozdravite / sramu ko me ljubimka vidi golo / navala misli v možganih / nepojasnjene panike večkrat na dan / praznega večernega strmenja v steno.

Občutek domovanja se v zbirki polagoma preobraža in tudi sprevrača v transna-cionalnost, berlinska srečanja, zmenke s podzemno železnico in flixbusom, prijateljska zavezništva in slednjič v razmerje s trans/nebinarno osebo, kar poruši trd(n)e okove spolnega binarizma, te najboljše podlage za zgodnje spolno ukalupljanje brez ostankov. Razširjeni muzej toksičnih razmerij zavzema pretekle odnose, na katerih pa se igrajo podaljški na zdajšnje odnose, in v tem procesu se kalijo ideje, čustva, znamenja in verzi, s katerimi se poskuša preglasiti tisti radiator iz otroštva, ki je brez prestanka piskal.

Suzana Tratnik

 

 

Spletni nakup

Bogdan Lešnik (1952-2024)

Poslovil se je psiholog, humanist, publicist in prevajalec, bivši predsednik ŠKUC-a, Bogdan Lešnik, ki velja tudi za pionirja LGBT+ gibanja v Sloveniji. 

Bogdana Lešnika sem prvič videla na festivalu Magnus sredi osemdesetih. Tako kot mnoge, je tudi mene osupil s svojim suverenim in drznim nastopom. Bil je soavtor in pobudnik prvih publikacij na temo homoseksualnosti, Roza Viksa in Gayzina, in v letih 1981-1986 predsednik Škuc-Foruma. Bil je pionir in dolgo časa teoretik LGBT gibanja. V devetdesetih smo sodelovali z njim pri Roza klubu in Revolverju. Ob 4. številki nas je spodbudil, da smo se vsi začeli podpisovati pod članke in se pojavljati na fotografijah. Večkrat smo nasedli njegovim argumentom, odločnosti pa tudi trmi. Konec devetdesetih je za aktivistke_i Roza kluba vodil prvo gej afirmativno terapijo, s katero smo se pripravljale_i na delo z novimi člani_cami. Desetletje pozneje je bil moj profesor pri predmetu Uvod v psihoanalizo na ISH, takrat je večino časa že posvečal univerzitetnemu delu. A njegov izviren osemdesetaški duh je ostajal tudi v kolumnah, ki jih je pisal za časopis Dnevnik.

Dragi Bogdan, neomajen premišljevalec, veliko pomembnih tem si načel za vse nas, marsikaj si pretresel in napisal. Zato se bomo še pogovarjale_i.

Hvala ti.

Suzana Tratnik, Društvo Škuc


Foto: Nada Žgank

31. festival Živa književnost

Med 7. in 14. junijem 2024 se bo pred Galerijo Škuc v Ljubljani odvijal 31. literarno-glasbeni festival ŽIVA KNJIŽEVNOST s spremljevalnim programom O’živela knjiga. V primeru dežja bo festival potekal v galeriji.

Program

petek, 7. 6., ob 20.00h / Friday, 7 June at 20:00

Predstavitev s prevajalske delavnice grške in slovenske poezije: / Presentation of participants in the Greek and Slovenian poetry translation workshop: Athena Ntroumpi, Konstantine Matsoukas, Christos Koukis, Milan Šelj, Tina Kozin, Lukas Debeljak

Vodi / Hosted by: Brane Mozetič

Glasba / Music: Dojaja

sobota, 8. 6., ob 20.00 / Saturday, 8 June at 20:00

Julia Sarachu, Argentina

Vodi / Hosted by: Brane Mozetič

Glasba / Music: Petra Onderuf & Aleksander Kozmič (Wild Strings Duo)

nedelja 9. 6., ob 20.00 / Sunday, 9 June at 20:00

David Odiasse, Nigerija

Vodi / Hosted by: Veronika Razpotnik

Glasba / Music: Vraževerje

ponedeljek, 10. 6., ob 20.00  / Monday, 10 June at 20:00

Nataša Velikonja

Vodi / Hosted by: Nina Dragičević

Glasba / Music: Niko Novak

torek, 11. 6., ob 20.00  / Tuesday, 11 June at 20:00

Ajda Bračič

Vodi / Hosted by: Sašo Puljarević

Glasba / Music: Iztok Koren

sreda, 12. 6., ob 20.00 / Wednesday, 12 June at 20:00

Sergej Harlamov

Vodi / Hosted by: Matjaž Zorec

Glasba / Music: Muzikačaka

četrtek, 13. 6., ob 20.00 / Thursday, 13 June at 20:00

Tjaša Mislej

Vodi / Hosted by: Neja Repe

Glasba / Music: Kiki

petek, 14. 6., ob 20.00 / Friday, 14 June at 20:00

Petar Andonovski, Severna Makedonija

Vodi / Hosted by: Sašo Puljarević

Glasba / Music: Bregove dere

 


Spremljevalni program za otroke in mladostnike O’živela knjiga od 18.00 dalje / Accompanying program for children and young people from 18:00 onwards.

Podrobnejši program z opisi je na voljo na POVEZAVI.


Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do spremembe programa. / The ŠKUC Association reserves the right to change the program.

 Projekt so omogočili / The project was made possible by:

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Urad RS za mladino, Center za slovensko književnost, Mercator,  Hotel Park, Slaščičarna pri vodnjaku,  Druga violina, Pravična trgovina 3MUHE, Dana, Ciciban in Cicido

Društvo ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, www.skuc.orginfo@skuc.org, tel./fax: 1 4303530, 1 4213142

 

K4 Roza & Seven deadly kunts

sobota, 30. 3. 2024, ob 21.30, Lok4cija & Klub K4, Ljubljana

Vstopnice v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1181456.html

Vabimo vas, da se pridružite najbolj vznemirljivemu nočnemu doživetju v mestu - K4 Roza!

V Zorici gostimo pravo Ptujsko Epopejo – spektakularni šov znamenite drag hiše Kunt. Priča boste prav posebnemu ritualu. Hiša Kunt je v svoje vrste sprejela še več kraljic, kraljev in binarno presegajočih veličanstev. V epskem šovu Seven deadly kunts bodo svoje nove kolegice vodile čez vzpone in padce v krutem svetu šov biznisa. Obljubljamo, da bodo s svetom polnim lipsynca, petja, plesa in burleske mojstrice hiše Kunt zapeljale tudi vas! Ali kot je dejala njihova častna članica zdaj že pokojna Marilyn Monroe: “There’s No Business Like Show Business!”

V kleti na velikem flooru se bo staremu znancu Roza zabav Adyu Toledanu, ki redno nastopa od berlinske Renate in Berghaina do newyorškega Good Rooma in londoskega Dalton Superstora, pridružil še en berlinski ustvarjalec kvirovskih plesišč – Farhan. Čeprav se predvsem osredotoča na tehno, mu prehajanja med različnimi žanri ni tuje in zase pravi: “Variety is the spice of life. A DJ is a vibe starter and at the end of the day it’s all about the music, why limit yourself to one dish when you could have the entire buffet.”

Njune nastope bosta s plesnimi gibi podprla ekstravagantna Prof. Pederik in Glupa Pupa.

V baru nas bo poleg dj ikone roza zabav Dukija zabavala vzhajajoča zvezda Mentalika. Music policy is pop & hyper pop.

Zabava je del 40. obletnice gibanja za LGBT pravice v Sloveniji.
https://40lgbt.si/

Zorica (21:30)
House of Kunt
Klub K4 (23:00)

Arena

Ady Toledano
https://www.instagram.com/adytoledano/
https://soundcloud.com/adytoledano23
https://ra.co/dj/adytoledano

Farhan
https://www.instagram.com/farhan.wav/
https://soundcloud.com/farhan_music
https://ra.co/dj/farhan

Profesor Pederik

Glupa Pupa

Bar

Duki

Mentalika

Artwork: Jakob Golob & Andrej Uzar

KLUB K4

Kersnikova 4, Ljubljana

www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:

Zorica House of Kunt: 15€

Klub K4: predprodaja 12€ / na dan dogodka 15€

Combo: 20€

INFO: info@klub-k4.si

GARDEROBA / LOST & FOUND: k4garderoba@gmail.com

Organizator:

Društvo ŠKUC // Pink. The Underground

www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground

Povabilo za oblikovanje grafične podobe 40. festivala LGBT filma

Ob 40-letnici festivala LGBT filma vabimo vse queer osebe, ki imajo izkušnje z grafičnim oblikovanjem, da se odzovejo na naš poziv in oblikujejo plakat letošnjega festivala. Avtor_ica najboljšega plakata bo izbran_a za oblikovanje celostne grafične podobe spletne strani, kataloga ter družbenih medijev (Instagram, FB). Delo bo plačano v okviru naših zmožnosti.

Prijave pošljite na mail: siqrd@mail.ljudmila.org do vključno 11. maja 2024.

Prijavi predložite predlog plakata letošnjega festivala, primer že oblikovane spletne strani in kratek CV. Ker stremimo k opolnomočenju skupnosti, je poziv namenjen osebam, ki se identificirajo z LGBT+.

 

Organizacijska ekipa Festivala LGBT filma

Pino Pograjc: Trepete

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Pino Pograjc v svojo drugorojeno zbirko Trepete prenese občutja iz svojega življenja, sprva s tkanjem družinskih vezi, ki razkrivajo osebno zgodovino, nato s smerokazom odhodov in mest, v katera se vračamo zato, da bi lahko še enkrat izbruhnili. Pesmi nas opomnijo na to, da smo pod kožo še vedno le ranljivi spremljevalci svetov, v katerih se nahajamo. V Pograjčevem družinskem drevesu bivajo poleg sorodnikov tudi prijatelji, otopeli ljubimci in nenazadnje mi, bralci. Krvna sorodstva so v Trepete spletena z nihanji v preteklost, z zbadljivim humorjem in z zgodbami, ki jih ne moremo utišati. Avtor se tako znajde v Pančevu in ob opisovanju svoje izkušnje mesta razmišlja o umorjenem gejevskem aktivistu Dejanu Nebrigiću. Znajde se v zakajeni sobi, kjer je poljubljane zgolj kulisa za razbijanje misli, ki privrejo od spodaj: »samota mi zveže dlani / za hrbtom, / zato ne znam reči ne.« S s pripovedno natančnostjo nas preseli v tudi nek čas, kjer smo varni pred pritiski sedanjosti: »ko hodiva do tvoje sobe, / komaj čakam, / da me slepiš do jutra.«

Trepete je nadaljevanje Trgetanja, avtorjevega prvenca, in se kot nekakšni pesniški »repete« v mikro-proznih sintezah dialogov in izpovedne lirike še bolj odkrito razpira pred nami. A namesto črnih platnic nas preseneti belina, ki odstira nasprotje ali pa morda za razliko od prve zbirke spominja na nedolžnost, objem otroštva. Podoba, ki jo je za Trgetanje zasnovala oblikovalka Jana Kumberger, zdaj v polarnem nasprotju skozi očesno zrklo bralke spusti tudi nekaj svetlobe:

in prihaja

tisti trilček

na tretjem vincero

in jaz bi rad videl,

     kako čutiš

Š p e l a   S e t n i č a r

Spletni nakup

Éric Jourdan: Strašna Angela

Prevedel: Brane Mozetič

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Éric Jourdan (rojen kot Jean Roger Gaytérou, po posvojitvi pa uradno Jean-Éric Green) je francoski pisatelj (1930–2015), ki je za svoja raznovrstna dela uporabljal še druge psevdonime. Že odraslega ga je posvojil znameniti francoski pisatelj ameriških korenin Julien Green. Medtem ko Jourdanovi številni romani odkrito preigravajo gejevske vsebine, pa je Green svoja nagnjenja zaupal le svojemu dnevniku, ki je postal dostopen šele po njegovi smrti.

Jourdan je napisal svoj prvi roman Strašna angela še zelo mlad in ga objavil leta 1955. Knjiga je bila takoj prepovedana in umaknjena iz prodaje, tako da je v celoti izšla šele trideset let kasneje. Pierre in Gérard vsak s svojega zornega kota pripovedujeta o svoji mladostniški ljubezni, v kateri zavračata družbene vrednote sveta, v katerem živita, in se preko vseh meja predajata strastni spolnosti; okušata bolečino in nasilje, se poigravata s smrtjo, sestro erotične predaje. Teme, ki so se pojavljale v literaturi že stoletja, je avtor prikazal tako poetično in hkrati neposredno, da je delo zbodlo puritanske kroge.

Posebej za slovensko izdajo je spremni zapis prispeval Jourdanov nečak Jean-Paul Garnaud.

Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O, Leftah, Ceccatty, Izoard, Lindon, Lambert …

 

Spletni nakup

K4 Roza

Sobota, 24. februar 2024, ob 21.30 uri, Zorica, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.

Dobrodošli na najvznemirljivejšem nočnem spektaklu v mestu – K4 Roza!

Ta veličasten dogodek se bo pričel z nastopom štajerske opulence House of Vulva ob 21:30 v Zorici. Ta, že legendarna hiša iz daljnih vzhodnih dežel naše domovine obljublja razburljivost v štirih okusih: kraljica žnablanja Karmen Daš, pisana insektulja Vera, modna papaja Patricia in zgovorna soseda Dia Danica bodo, kot se je zapisalo mariborskemu Vogueu, ustvarile spektakularen šov, ki bo očaral vse prisotne. Zanje ni meja – od glamurja do predrznosti, vsak nastop je pravo umetniško delo, ki osvaja srca občinstva od Beljaka vse do Kumrovca, poročajo v svoji posebni ediciji z naslovom Nea mi luštov delat.

V kleti, na velikem flooru gostimo še eno vzhajajočo štajersko dj starleto Ptujsko Dekle, ki nas bo ob boku nam že dobro znanega in izkušenega Naja, popeljala v lahkotne dance ritme popularne glasbe.

Na barskem plesišču se nam obeta polnokrvna elektronska poslastica. GF Shōyu, ki v svojih tehno miksih prepleta melodije trance-a in indiedance-a, nas bo ob res hudih basih popeljala na funky-techno kruzing po njenem bogatem repertoarju. Ob njej se nam bo predstavil ukrajinski ustvarjalec NOTHUSA, ustanovitelj tehno kolektiva ‘glum.’,ki bo poskrbel za temnejše in trše tehno ritme.

VEČ INFORMACIJ

Petar Andonovski: Poletje, v katerem te ni

Prevedel: Sašo Puljarević

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 166, Ljubljana, 2023

Petar Andonovski, rojen leta 1987  v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Diplomiral je na Katedri za splošno in primerjalno književnost na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, na literarnem prizorišču pa je debitiral s pesniško zbirko Ментален простор(Miselni prostor, 2008). Čeprav od takrat piše le prozo, je ta prežeta s poetičnim minimalističnim slogom, ki sega predvsem v sfero intimnega, zaznamuje pa jo kratka forma z zgoščenimi in nabitimi atmosferami. Do sedaj je objavil pet romanov; Очи со боја на чевли (Oči barve čevljev, 2013), Телото во кое треба да се живее (Telo, v katerem je treba živeti, 2015), za katerega je prejel nagrado makedonski roman leta, Страв од варвари (Strah pred barbari, 2018), ki mu je prinesel nagrado Evropske unije za književnost, Poletje, v katerem te ni (izv. 2020) in Не кажувам (Ne povem, 2023). Poletje, v katerem te ni, prvi avtorjev knjižni prevod v slovenščino,velja za prvi odkrito gejevski roman v makedonski književnosti, te tematike pa se loteva tudi v svojem zadnjem romanu. Andonovski prevaja iz grščine in je zaposlen pri skopski založbi Polica.

Roman Poletje, v katerem te ni se odvija na otoku K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Eden od treh, morda ključni vezni člen, je namreč že pred časom nenadoma izginil, preostala dva pa sta se naposled prisiljena soočiti z njegovo odsotnostjo in s temelji njunega odnosa. Čeprav postavljen v tujino, je roman trdno zasidran v sodobni makedonski kontekst; prevprašuje odnos med mestom in periferijo, razgalja dvolične moralne postulate, raziskuje, kaj je tisto, kar oblikuje posameznikove identitete, in predvsem kaže, da se ključ skriva v soočanju s samim s sabo in s svojo preteklostjo.

Sašo Puljarević (1995), prevajalec in literarni kritiki, je končal magistrski študij primerjalne književnosti in južnoslovanskih študijev. Prevaja iz srbščine, hrvaščine in makedonščine Leta 2022 je prejel Delovo nagrado mlado pero za mladega kritika.

Spletni nakup