LFU: Virginia Woolf III. del (Tri gvineje) in Kathy Fire

Lezbično-feministična univerza

vas v torek, 21. oktobra 2014, ob 19.00, vabi v Klub Tiffany (ŠKUC – Kulturni center Q)
na bralni krožek tretjega dela cikla Virginije Woolf.

Virginia Woolf

Tretji del cikla Virginije Woolf nadaljujemo z branjem feministično pacifističnega esejaTri gvineje. Avtorica ga je napisala leta 1938, torej deset let po Lastni sobi in tik pred začetkom II. svetovne vojne. Gre za protivojno, antiseksistično in protikapitalistično razmišljanje esejistike. Doma si preberite vsaj 1. poglavje Treh gvinej (Delta, Ljubljana, 2000, str. 11-45 ali Založba /*cf, Ljubljana, 2001, str. 5-54).
Krožek bo vodila dr. Alenka Spacal.

V glasbeni poslušalnici pa se bo vrtela ameriška lezbična feministka in samooklicala lezbična anarhistka Kathy Fire.

Več o dogodku na:http://lezbicnofeministicnauniverza.wordpress.com/2014/10/11/virginia-woolf-iii-del-tri-gvineje-in-kathy-fire/

Vabljene!

Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen prostor za ženske, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim. Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana in ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).

Kavarniški večer vol. 25: VEČER EROTIČNE POEZIJE

kavarniški 25

Kavarniški večer vol. 25: VEČER EROTIČNE POEZIJE ali Pijem vodko in upam, da ne bo edina, ki bo prišla za mano
Četrtek, 23. oktober, od 20h dalje v Klubu Tiffany.

Tokrat se bo na odru v Tiffanyju odvil pravi spektakel, ki bo prinesel nekaj za vsak okus – poezijo, glasbo, igro, erotiko, uglajenost in provokacijo. Nina Bizjak, ki bo tokrat zavzela oder, o svojem delu pravi tako:

Kaj počne študentka, ko ne študira?
Poskuša dokazati, da poezija ni dolgočasna. Večer ugledališčene poezije, prebarvan s čustvi in prežet s provokacijami, vas bo popeljal v vsakdanje družbene, ljubezenske in osebnostne tegobe Nine Bizjak, ki se trudi pokazati svojo moč, podirati tabuje in zaživeti v svojosti.

P.S. za tiste, ki jim branje med vrsticami ni materni jezik:
Nežnost za grobe, grobost za mehke, fukarija za device in nedolžnost za fukače.

Nadaljujemo akcijo: Ker se vroč čaj ZELO težko postreže v plastičnih kozarčkih, nadaljujemo jesensko/zimsko akcijo ‘Prinesi šalčko’: Vabimo vas, da s seboj prinesete kakšno skodelico za čaj/kavo, ki se ji lahko odrečete, in nam jo podarite. Tako vam bomo lahko postregli čaj v stilu in se izognili stopljenim plastičnim lončkom in opečenim rokam. Vsem, ki boste donirali šalčko bomo iz srca in iskreno hvaležni, posebej pa ploskamo vsem, ki ste jo že prinesli! Res ste zakon! :)

+ Poseben poziv: V ekipo prostovoljk in prostovoljcev, ki pripravlja kavarniške večere, vabimo nove pridne rokice in zašiljene ume. Če so ti večeri tako pri srcu kot nam in če bi želel_a pomagati pri njihovem nastajanju, si toplo vabljen_a, da se nam oglasiš na FB Društva Appareo, na mail drustvo.appareo@gmail.com ali kar osebno naslednji četrtek. :)

Prost vstop!

/ Klub Tiffany
/ ŠKUC
/ Društvo Appareo
/ Društvo Legebitra

Kavarniške večere sofinancira Urad za mladino pri Mestni občini Ljubljana.

Razstava ilustracij iz avtorske slikanice Mavrična maškarada

Alenka Spacal_Mavrična maškarada_2013

Alenka Spacal, Mavrična maškarada, 2013, akvarel, bela tempera, 29 x 21 cm

Otvoritev bo v ponedeljek, 20. 10. 2014 ob 20.00!

V Klubu Tiffany bodo med 20. in 24. oktobrom 2014 razstavljene ilustracije Alenke Spacal iz avtorske slikanice Mavrična maškarada, ki je izšla leta 2013 pri Založbi Škuc, v Zbirki Lambda.
Sodobna pravljica o živalih, ki v domišljijskih pokrajinah mediteranskega okolja pripravljajo zabavo v maskah, se v vizualni govorici razgrinja na dvanajstih akvarelnih ilustracijah. Na maškaradno rajanje, kjer se bodo gozdne živali kot kralji in kraljice preobleke preoblačile v različne spole, je povabljena tudi želva, ki ne pozna svojega spola. O številnih spolih in poigravanju s preoblekami razmišlja med dogodivščinami z veverico, srno, polžem, črnoglavko, zajcem, deževnikom in pikapolonicama. Želvi se na plesišču sredi karnevalske jase naenkrat zazdi, da je k spolom najbolje pristopiti igrivo. Takrat ji pomežikne sreča … Prigode živali iz pravljice so otrokom lahko v oporo pri doživljanju lastnega spola. Besedilo, ki ob igrivi metaforiki preoblačenja razkriva teme mnoštva spolov in istospolne usmerjenosti, spremljajo in nadgrajujejo izvirne avtoričine ilustracije, naslikane v mozaičnem stilu. Ob vseh, natančno upodobljenih detajlih, je poseben poudarek na specifični LGBTQ simboliki, ki ostaja na besedilni ravni ves čas metaforično večplastna in pride še posebej do izraza v likovni govorici, kjer so posamezne lezbične in feministične kode podane precej bolj očitno (monokel, žepna ura, kravate in čepice z lezbičnimi simboli, vijolice, mavrične zastave, vetrnice, lampijoni, perje, krone, maske).

O avtorici:
Alenka Spacal (1975) deluje kot umetnica in teoretičarka. Diplomirala in magistrirala je iz filozofije ter doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O vprašanjih spola piše v strokovnih člankih za odrasle in v pravljicah za otroke.Avtoportrete (2003-2005), ki jih je z oljnimi barvami naslikala na kuhinjske krpe, je razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini. Mavrična maškarada (ŠKUC, Zbirka Lambda, 2013) je njena prva avtorska slikanica. Ilustracije iz pričujoče slikanice so bile razstavljene na bienalih ilustracije v Ljubljani (2012), v Beogradu (2013) in v Zagrebu (2014) ter na Skupinski razstavi »Skozi njene oči. Utrinki lezbično-feministične produkcije« v Galeriji Alkatraz (Rdeče zore, 2014). Avtorica pripoveduje Mavrično maškarado na prireditvah za otroke. Septembra 2013 jo je ob 20. obletnici AKC Metelkova mesta pripovedovala tudi na vrtu kluba Tiffany. Več o avtorski slikanici nam je pisateljica in ilustratorka povedala v Kulturnem centru Q lansko jesen na Literarnih megabajtih in na Okrogli mizi o LGBTQ otroški in mladinski literaturi. Alenka Spacal je letos za Mavrično maškarado prejela Zlato Tifanijo za umetniško delo.

Več o avtorski slikanici Mavrična maškarada si lahko preberete na spletni strani:
http://www.mavricna-maskarada.si/

Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana.

IZBOR ZA MR. BEAR SLOVENIJE – BEARQUAKE PARTY

Bearquake

Vabljeni medvedi in njihovi oboževalci, ljubitelji usnja, vojaških uniform, motoristov in drugih stilov na BEARQUAKE – MEN ONLY party v klubu Tiffany z izborom za MR. BEAR SLOVENIJE.

Vse, ki bi radi sodelovali kot kandidati za MR. BEAR SLOVENIJE vabimo, da oddate vašo prijavo na bearquake@gmail.com.

Lento za MR. BEAR SLOVENIJE bo izročil naš poseben gost, in sicer MR. BEAR AVSTRIJE Thomas Hoffman.

Po izboru sledi nora BEARQUAKE zabava do jutranjih ur!

Za glasbo bosta poskrbela:
SUNNYBEAR
MR. OTTER

**Darkroom garden special**

Vstopnina/entrance: 5€

____________________

Kulturni center Q
Škuc

Knjižica HIV, duševno zdravje in dobro počutje

Izšla je knjižica HIV, duševno zdravje in dobro počutje. Elektronsko verzijo si lahko ogledatu na spodnji povezavi.

hiv in duševno web-1

Ciril Bergles: Cuerpo plural

Novo v zbirki Lambda

Ciril Bergles (1934–2013) je poezijo začel pisati relativno pozno, a ko je začel, je nastal velik in raznovrsten opus. Vse do konca je bil poln načrtov in še čisto pred smrtjo je nastajala pričujoča zbirka. Rokopis z datumom 15. junij 2013, ki je bil v njegovi zapuščini, je tukaj objavljen v obliki, kakršno je zapustil pesnik, brez večjih posegov.

Berglesova poezija nastaja v prepletu želje in poezije, tako da se njen subjekt pred ljubezensko bolečino in življenjsko praznino zateče v pesmi, posebej ko so dnevi turobni in je hudo osamljen, čeravno je obenem nekoliko zadržan glede pomena, smisla in vrednosti svojega pesnjenja: »Svojo stisko pojasnjujem / v poeziji / in uspeh je izrazito ničev.« Vprašanja o nastajanju in smislu pesništva so bila prisotna že v Berglesovih prejšnjih zbirkah, v zadnji – morda je povedno, da je morala počakati na pesnikovo smrt – pa ne moremo mimo zelo jasne in izrecne samoopredelitve »pesnika geja«, pesnika, ki premaga strah in se odreče skrivaštvu, pesnika, ki si sicer želi sprejetosti, a zanjo ni več pripravljen lagati in se sprenevedati.

Toda Bergles ni nekdo, ki bi poeziji pel nesmrtno slavo, saj se včasih vendarle zdi, da smrti ne bo premagala poezija, temveč – če sploh kaj – ljubezen in ljubljenje: »Smrt ne obstaja. / … / Tako sladek je vonj tvojih ustnic, / da smrt ne more priti.« Ljubezen je za subjekta teh pesmi nedvomno več kot telo, a tudi in zelo močno prav telo. Telo v množini, množinsko telo, množica teles, telo v več oblikah in stanjih, telo mladeniča in telo pesnika, ki se stara. Telesa. Telo drugega kot potreba, neugasljiva želja, nekaj, kar je zmeraj med strahom in vročico. Telo, brez katerega je prisotnost dragega tako negotova. Cuerpo plural.

Ob misli na Berglesovo smrt, ki ga je zalotila, medtem ko je končeval to zbirko, se težko ognemo vtisu, da je knjiga temnejša od prejšnjih: »Dosti pasti je / in malo upanja,« piše pesnik, njegove pesmi pa določajo spomini, sence, sen, bolečina, samota in praznina. Smrt. A vseeno: tudi ko gre vse h koncu, ko se življenje izteka, se želja po bližini le še povečuje. Prave izpolnitve bržkone ne bo, a nespametno bi se bilo odrekati ljubezni, čeprav je ljubljenja kaj malo. Najbrž tudi tako lahko razumemo pesnikovo povabilo, naj svoje življenje odpremo Življenju.

Andrej Zavrl

 

/ odlomek /

Več…

Fernando Vallejo: Devica sikarijev

Novo v zbirki Lambda

Nasilje je ena pomembnejših tem vsega latinskoameriškega romanopisja, Kolumbija pa je edinstvena po romanesknem žanru »sikarijski roman«. Devica sikarijev, Kolumbijca Fernanda Valleje (Vlačuga babilonska, Brezno, Vzporedna ulica …) govori o nasilju med mrtvimi, ki gredo skozi življenje in ob tem ves čas zmotno mislijo, da so živi. Avtor v nekem zapisu celo blagruje Kolumbijo kot edino deželo na svetu, v kateri ustvarja pisatelj, ki je že mrtev. Sikariji so najeti morilci, dečki, skoraj še otroci, njihova nebeška zaščitnica je Marija – Devica sikarijev. Njej veljajo njihove molitve in priprošnje, naj jih varuje pred kroglami drugih sikarijev, naj jim pomaga ohranjati mirno roko in ostro oko pri merjenju s pištolo, ki je orodje njihovega edinega poklica, poleg tega pa naj še poskrbi, da bodo za opravljeno delo dobili plačilo. Vedno živa, neuničljiva, enako kot vrhovna gospa Smrt, ki je prevzela oblast nad deželo, pa je ljubezen, ki se porodi tudi v najbolj nesmiselnih trenutkih in ne izgine niti potem, ko ljubljeni pade pod kroglami. Zgodba o ljubezni in smrti v takem okolju je pretresljiva: zrel mož se iz daljnega sveta po desetletjih vrne v rodni Medellin. Mesta, ki se utaplja v krvi vsakdanjega nasilja, skorajda ne more prepoznati, ker je povsem spremenjeno, in ga mora na novo odkrivati med redkimi otočki, ki se jih novi čas ni dotaknil. Tak otoček je tudi cerkev na nekdanjem mestnem obrobju, v kateri k svoji Devici molijo sikariji. Osamljeni popotnik v neznano, odtujeni človek, se od drugih razlikuje le po tem, da vendar ima preteklost. Zaljubi se v prelestnega dečka s pištolo, ko pa je njuna čista ljubezen na višku, mu zelenookega angela vzame strel, ki ga sproži ravno tak deček. Ljubezen pa je nesmrtna, zato se po absurdni logiki, preoblečeni v naključje, enako vzvišena, čeprav med padanjem trupel vsenaokrog, nadaljuje … v naslednjo smrt … Po romanu je leta 2000 Barbet Schroeder posnel nagrajeni film Our Lady of the Assassins.

Kolumbijski pisatelj Fernando Vallejo (1942) živi in dela v Mehiki, ker njegova domovina ne zna in ne zmore sprejeti njegove neposrednosti in brezkompromisnega razmišljanja. Je avtor romanov, filmskih scenarijev, esejev in življenjepisov pomembnih kolumbijskih umetnikov in intelektualcev. Njegova dela so bila deležna najbolj žolčnih napadov, vendar pa tudi navdušenega sprejema pri svobodomiselnih bralcih.

Ferdinand Miklavc je prevedel številne avtorje: Sergio Ramírez, Alejo Carpentier, Mario Vargas Llosa, Ermílo Abréu Gómez, Rafael Sánchez Ferlosio, Manuel Vázquez Montalbán, Juan Goytisolo, Manuel Puig, Alejo Carpentier, Manuel Scorza, Octavio Paz …

 

/ odlomek /

Več…

OSCAR WILDE in drugi (pripisano): Teleny ali druga plat medalje

Novo v zbirki Lambda.

Anonimni – a večkrat Oscarju Wildu pripisani – roman Teleny ali druga plat medalje (1893) je večplastna pripoved o ljubezni in erotiki v mnogoterih oblikah ter obenem o pogledih nanje s stališča družbe s konca 19. stoletja. Je hkrati erotični roman in družbeni komentar, ki naslavlja angleško viktorijansko (in seveda tudi našo) dvoličnost in omejenost.
Mlada poslovnež Camille Des Grieux in pianist René Teleny se z magnetsko in že kar telepatsko privlačnostjo zbližata že čisto na začetku, potem pa se vse do tragičnega konca spopadata z lastnimi strahovi in zunanjimi pritiski, z biblijskimi obsodbami in s klasičnim sprejemanjem, z medicinskimi kategorijami in osebnimi stiskami.
Roman se naslanja na raznolike umetnostne, literarne in znanstvene navezave, predvsem je natančen v odslikavi medicinskih diskurzov, istočasno pa je izrazit odsev časa, v katerem je nastal, predvsem kar zadeva konstrukcije intimnosti in seksualnosti, a tudi v smislu fascinacije s tehnološkimi inovacijami, kot so na primer telegrami in elektrika (besedilo tako prežema skrivnostni in skoraj eksotični jezik elektrifikacije), in z znanstvenimi raziskavami paranormalnega.
Slovenski prevod Telenyja je opremljen tudi s spremno študijo, ki prouči okoliščine nastanka romana in njegove povezave z Oscarjem Wildom. Ne glede na avtorstvo pa je Teleny pomemben literaren dokument, ki nam predstavi tudi drugo plat književnosti in kulture 19. stoletja, plat, ki je bila vse prepogosto cenzurirana, zanikana in potlačena.

Oscar Wilde (1854–1900), irski pisatelj, pesnik, dramatik in avtor pravljic. Je najpomembnejši avtor angleške dekadence. Zaradi svoje homoseksualne zveze je bil za dve leti obsojen na prisilno delo. Dela: Slika Doriana Graya, Saloma, Hiša granatnih jabolk idr.

Andrej Zavrl je anglist in komparativist, prevajalec in učitelj. Za Lambdo je doslej prevedel dela Charlesa Silversteina, Jukia Mišime in Khaleda el-Rouayheba.

/ odlomek /
Več…

Erzsébet Galgóczi: Znotraj zakona

Novo v zbirki Lambda.

Leto 1959. Obmejni vojaki na meji z Jugoslavijo ustrelijo mlado prebežnico Évo Szalánczky, v kateri poveljnik obmejne straže prepozna svojo nekdanjo neuslišano ljubezen. Odloči se raziskati njeno življenje in poiskati odgovor na vprašanje: Zakaj je nadarjena mlada novinarka bežala iz države? In – je bežala novemu življenju naproti ali v smrt? Po sledi njenih dnevniških zapiskov odkriva Évino samotno in trpko bitko. Nepopustljivo je razkrinkavala politične laži, jasno pa je izražala tudi svoje nagnjenje do istega spola. »Ta država je tudi moja država. Če vam je to všeč ali ne!« je govorila. Toda država ni hotela biti njena niti ni resnično želela njene ljubezni omožena sodelavka Lívia, s katero se je zapletla v ljubezenski trikotnik. Dvakrat odrinjena, po nizu konfliktov in tragičnih dogodkov, Éva zbeži proti meji … Kratki roman Znotraj zakona (1980) se uvršča med klasična dela srednjeevropske književnosti, v katerem pisateljica dvakrat prestopa družbene tabuje. Ob neprizanesljivem portretu madžarske stvarnosti po zatrtju vstaje leta 1956 opisuje tudi pretresljive zgodbe gejevske subkulture in izsiljevanja državnega aparata. Po romanu Znotraj zakona je nastal film Drugi način, ki je leta 1982 v Cannesu prejel posebno nagrado filmskih kritikov.

 

Erzsébet Galgóczi (1930–1989) se je rodila v bližini mesta Győr na Madžarskem. Nekaj časa je delala kot novinarka, kmalu pa se je kot svobodna pisateljica posvetila pisanju. Komaj dvajsetletna (1950) je osvojila prvo nagrado na natečaju za odkrivanje mladih nadarjenih pisateljev. Kasneje je kar trikrat prejela ugledno madžarsko književno nagrado, leta 1978 pa najuglednejšo Kossuthovo nagrado. Njena dela so prevedena v trideset jezikov.

Prevajalka Marjanca Mihelič prevaja iz madžarskega jezika v slovenščino. Za prevajanje in predstavljanje madžarske književnosti ter kulturno posredovanje jo je madžarska vlada leta 2012 nagradila z odlikovanjem viteški križ – madžarskim redom za zasluge.

 /odlomek/

Več…

René de Caccatty: Nevidni gost

Novo v zbirki Lambda.

Pripovedovalec romana mojstrsko prepleta dve zgodbi o ljubezni in času. Najprej je tu zgodba s slike Tri dame iz družine Moscon, slovenskega slikarja Jožefa Tominca, z začetka 19. stoletja. V njej se poigrava z motivom treh dam s slike, predvsem pa z nevidnim gostom, ki si ga zamišlja izven slike. Ljubezenska čustva, ki se sprožijo med njimi, primerja s svojo ljubeznijo do moškega, ki je prav tako želel ostajati neviden za svet, vsaj s svojo ljubeznijo. Urejen družinski oče, ki ni bil sposoben odkrito živeti svoje seksualnosti, je v skrivanje silil tudi pripovedovalca, pisatelja številnih knjig s homoseksualno tematiko. Poetična avtobiografska pisava pa se ne ustavlja le pri analizi potlačenega čustvenega življenja, pač pa se sprašuje tudi o umetniškem ustvarjanju in o njegovih mejah, o krhkosti spomina, nejasnosti resničnosti in varljivosti časa. Verjetno je to edini roman, v središču katerega se pojavlja likovno delo kakega slovenskega avtorja. Z zgodbo, ki jo napleta v povezavi s sliko in slikarjem, s pripovedovalčevimi spomini na Ljubljano, pa tudi s samim vprašanjem »nevidnosti« je roman tudi zelo slovenski.

René de Caccatty, rojen 1952 v Tuniziji, je avtor preko tridesetih romanov, esejev in biografij (Pasolini, Violette Leduc, Callas, Moravia), prevajalec iz italijanščine ter japonščine (Pasolini, Mišima). Piše tudi za gledališče, film in za otroke. Leta 2003 je bil gost Vilenice, dve leti kasneje pa so v gledališču v Novi Gorici uprizorili njegovo adaptacijo Alica.

Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O, Leftah in Izoard.

/ odlomek /

Več…