SiQRD

KULTURNI CENTER Q
KLUB TIFFANY IN KLUB MONOKEL
Masarykova 24, Ljubljana

predstavlja programski cikel
CAFFE QUEER
vsak petek od 20. ure naprej

Caffe Queer je programski cikel, ki spodbuja stik z LGBT kulturo. V prijetnem ambientu vrta Kulturnega centra Q na Metelkovi, lahko gostje berejo knjige iz Škucevih zbrik Lambda in Vizibilija, ter se srečajo s tujimi LGBT revijami. V poznih večernih urah pa sledi raznolik kulturni program, v katerem predstavljamo LGBT umetnike. Z njimi raziskujemo bogato raznolikost kulturnih vsebin slovenske in tuje LGBT in Queer kulturne produkcije. V okviru Caffe Queer bomo izvedli tudi različne ustvarjalne delavnice.

v petek, 3.7.2009 ob 22.30 v klubu Tiffany

Vas s ponosom vabimo na ogled kultnega filma, ki se poigrava z spolnimi identitetami, jih zvija in izkrivlja in jih dokončno razgradi

ROCKY HORROR PICTURE SHOW V INTEPRETACIJI URŠKE STRLE

ob 0.00
KLUBSKI VEČER
DJ ZOIS
(DISCO NIGHT)

VSTOPNINA: 3 EUR

Program Kulturnega centra Q podpirajo Urad vlade RS za komuniciranje, Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino

Društvo ŠKUC
Tel.: 01/ 430 35 35
www.skuc.org

Sreda, 1. julij ob 19.00
Predavanje: HIV/AIDS predavanje dr. Boštjana Mlakarja
HIV/aids je zatežen in dolgočasen. In vsi ga imamo poln ku…fer. Ignoriranje je ena od preživetvenih strategij. Med tem število pozitivnih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne stike z moškimi, zdaj že zaskrbljujoče narašča. Bo večer prinesel kakšno uporabno idejo za preboj tega začaranega kroga?
Vabljene/i.

Četrtek, 2. julij od 19.00 dalje
REMAKE LITERARNEGA VEČERA & TERRAFOLK S PRIJATELJI @ OPEN
Vabljeni/e na nadaljevanje v četrtek prekinjenega literarnega večera:
Od 19.00 vas pred Opnom pričakuje etno glasbena skupina Terra Folk (www.terrafolk.org) s prijatelji.
Ob 20.00 nadaljujemo z literarnim večerom in pogovorom z Urško Sterle, prozaistko, prevajalko in GLBTQ aktivistko, ter Iztokom Majheničem, avtorjem erotičnega gejevskega romana, ki ga bo vodila Suzana Tratnik.
Vabljene/i.

Petek, 3. julij ob 20.00
Open your mind party

Sobota, 4. julij ob 20.00
Michael Jackson

Izšla je deseta številka GLBT revije Narobe.

Tokrat ne spreglejte:

• intervjuja s prvim gejevskim aktivistom v Sloveniji dr. Bogdanom Lešnikom
  http://www.narobe.si/stevilka-10/intervju-bogdan-lesnik
• intervju s sorodnikom Ahmeta Yildiza, ki ga je družina ubila, ker je bil gej. Gre za prvi tovrstni poznani umor iz časti v sodobni Turčiji.
  http://www.narobe.si/stevilka-10/intervju-ahmet-yildiz
• oglejte si tudi fotografsko akcijo v podporo homo družinam in porokam
  http://www.narobe.si/stevilka-10/mi-smo-za-stvar

… in še mnogo drugega.

Narobe v spletni, pdf ali flash različici dobite na www.narobe.si, v tiskani obliki pa je brezplačno dostopen na običajnih mestih (Cafe Open, Galerija Škuc, Lezbična knjižnica, Legebitra itd. – seznam je na spletni strani).

NOVO: Narobe si lahko naročite tudi na dom po pošti. Glej: http://www.narobe.si/menu/narocanje

V aprilu 2009 ob 25.obletnici prvega festivala Magnus smo prostovoljke in prostovoljci Društva ŠKUC otvorili novi LGBTIQ projekt Kulturni center Q, ki povezuje lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany v Metelkova mestu.

Po novem lahko sledite našim kulturnim, izobraževalnim in žurerskim dogodkom na spletnem naslovu http://www.kulturnicenterq.org, ali pa postanete fenice in feni klubov Monokel in Tiffany na Facebooku in Twitterju!

Stari spletni strani (http://klubmonokel.com, http://www.ljudmila.org/siqrd/tiffany) bosta še naprej delovali kot arhivski.

Se vidimo na Metelkovi!

Kulturni center Q (kluba Monokel in Tiffany), Društvo ŠKUC

ODPRTO PISMO

Spoštovana predsednica Nove Slovenije,
poslanka v Evropskem parlamentu,
gospa Ljudmila Novak,

v preteklih dneh sem prebral vaš odziv na prizadevanja gejevske, lezbične, biseksualne in transspolne skupnosti pri nas, da bi uveljavila spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin za vse državljanke in državljane ne glede na osebne okoliščine. Tako, kot piše v slovenski ustavi. Seveda me je vaše stališče globoko prizadelo, kot državljana in kot človeka. Najprej zato, ker od predsednice stranke, ki je še nedavno imela prestavnike in predstavnice v državnem zboru, in od osebe, ki še vedno predstavlja državljanke in državljane v evropskem parlamentu, nikoli ne bi pričakoval tako fundamentalnega nasprotovanja temeljnim konceptom spoštovanja človekovih pravic in svoboščin za vse. Prepričan sem bil namreč, da je, kdor dela v institucijah, ki so po definiciji stebri demokracije, seznanjen s koncepom človekovih pravic in enakih možnosti. Da soglaša s civilizacijskim konsenzom, da so te pravice univerzalne, nedeljive in neodtujljive. Pa očitno ni tako.

Kako bi sicer lahko razumeli razvrščanje človekovih pravic po prioritetah? Najprej človekove pravice večine, potem človekove pravice manjšine. (Če ravno ne bo kakšnega drugega pomembnejšega vprašanja na agendi.) Brezposelnost, zaposlovanje mladih, pokojnine in zdravstvo so problemi, s katerimi se moramo spopadati, vendar to ne pomeni, da moramo zato zanemarjati aktivno odpravljanje institucionalne diskriminacije stotisočih istospolno usmerjenih državljank in državljanov. Odpravljanje državne diskriminacije gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb tudi ne bi na nikakršen način upočasnilo ali zaustavilo reševanja ostalih pomembnih socialnih vprašanj, kot poskušate demagoško prikazati.

Več…

Novo v zbirki Lambda.

Maria Mercè Marçal (Barcelona, 1952-1998) je Lunino votlino (1977) odprla z grenko popotnico: »sem ženska / iz nizkih slojev zatiranega naroda.« Toda »motna modrina trojnega uporništva« ji je dovolila ustvariti enega najbolj zanimivih opusov v katalonski poeziji z zbirkami Žalna čarovnica (1979), Sol v rani (1982), Nedostopna zemlja (1982) in Sestra, tujka (1985). Tik preden je zbolela za rakom je izšel tudi njen edini roman Trpljenje Renée Vivien (1994). Staljeni led (1989) se začenja s kačo, ki se že trinajstič prelevi. Stara koža je nem ostanek. Marçal dreza v pozabljene plasti spomina in ker svet gleda z roba, opazi, česar zadovoljni ljudje niti ne slutijo. Poskuša zapisati rane in molk. Za Marçal je otoplitev mogoča šele ob soočenju z očetovo smrtjo. Spomin nanj je poln nasprotij, nežnost se meša s podobo skobca, ki ogroža »droben, uporen glas v meni«. V ciklu »Tihotapljenje svetlobe« se posveti iskanju novega imena za ljubezen, v katerem bi imela prostor tudi lezbična strast. Ničesar noče pozabiti, ničesar prikriti, strga šakalom maske z obraza in se pogleda v ogledalo, vztraja v čustvih, ki ji jih ne more nihče odvzeti.

Simona Škrabec (Ljubljana, 1968) od leta 1992 živi v Barceloni, kjer je doktorirala iz literarne teorije. V katalonščini so izšli njeni prevodi Jančarja, Pahorja, Debeljaka in Kiša ter mladinska dela Svetlane Makarovič. Slovenske bralce je med drugim seznanila s Caldersom, Foixem, Ferraterjem, Todojem, Moncado in Cabréjem.

Več…

Novo v zbirki Lambda.

Kultna francoska avtorica Violette Leduc (1907-1972) se je uveljavila že s svojim prvim romanom Dušenje (L’Asphyxie, 1932), ki ga je za založbo Gallimard uredil sam Albert Camus in so ga javno pohvalili tudi Jean-Paul Sartre, Jean Cocteau in Simone de Beauvoir. Med njena najbolj uspešna dela sodi roman Bastard (La Bâtarde, 1964), preveden tudi v slovenščino. Roman Thérèse in Isabelle v njenem opusu zavzema posebno mesto, saj je založba Gallimard originalno besedilo v šestdesetih letih zaradi lezbične tematike objavo zavrnila, tako da je delo v integralni obliki izšlo šele leta 2000. V tem dolgo časa neodkritem biseru francoske proze gre za pripoved o strastni zvezi dveh najstnic v dekliškem internatu, ki se osredotoča na medčloveške odnose, predvsem pa na podroben opis občutij telesne ljubezni. Leducova erotike nikakor ne obravnava na vulgaren, banalen način, temveč ji podeljuje skorajda mistične konotacije, pri čemer njeno ‘ženstveno’, sugestivno pisavo zaznamuje izjemna odkritost, obenem pa liričen, z metaforami bogat slog.

Mateja Seliškar Kenda prevaja iz nizozemščine in francoščine, med drugim je prevedla avtorje kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Hella S. Haasse, Tom Lanoye, Hugo Claus in Michel Tournier.

Več…