Nina Dragičević: Ljubav reče greva

ri založbi ŠKUC je izšla knjiga Nina Dragičević: Ljubav reče greva

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Tisto, kar me zanima pri Nini Dragičević, je, kako upoveduje, kar v popularni

ideologiji individuacije ostaja zamolčevano. Nase vzame sistemske neusklajenosti, in jih za razliko od svojih generacijskih kolegic in kolegov ne skuša uskladiti na ravni zasebnega življenja; družbeno sistemskega razmerja ne skuša preinterpretirati, da bi legitimirala lasten podrejen položaj, pač pa radikalno in že samodestruktivno vztraja pri deprivatizaciji lastnega subjekta.

 

V poemi Ljubav reče greva je kar nekaj prevpraševanja: Kako naj se subjekt orientira v perspektivi prihodnosti? Koliko subjekta je sploh še? In kako naj se umesti v raztelešeno telo? Ko se hiperindividualizirani svet oži, ga Nina Dragičević, tudi v jezikovnem smislu, širi; na način zaklinjanj, preklinjanj. Zahtevo po širitvi prostora izpeljuje v staroveški formi. Vzame si, kar je nekoč pripadalo izbranim, hkrati pa pripadnost ruši. Edina možna pripadnost se kaže v obliki ljubav. Ta obstaja kot ideja, ki se izživlja v prostoru današnjosti, prostoru brezizhodnosti. Ideja o realnosti ji zadostuje, medtem ko izrekajoča skuša ločevati med idejo o realnosti in realnostjo. Kot zvok, ki ga proizvaja s hojo, medtem ko posluša druge zvoke. Apatične zvoke. Zvoke, ki so družbeno regulativni. Zvoke, ki sporočajo superiornost zaposlenih kulturnic, književnic, rabljevk, ki koljejo in hkrati prisegajo, da ne jedo mesa.

 

Poema Ljubav reče greva je precizno zasnovana umetnina. Na mikro ravni se zdi, da Nina lovi zdajšnje trenutke, čeprav proizvaja avtonomen svet. Odhajanje je zavesten proces in ne dejanje iz obupa. Subjektivne privatizacije v polje osebnostnega menedžmenta Nina ne vidi kot možnosti. Zamahuje proti tistim, ki v sotočju vpijejo pridi zgini ostani, skrbi jo le to, če bo ljubav poklicala.

 

Gabriela Babnik

 

/ odlomek /

 

če bi začetek bil bi ponoči odjeka ritmizirano bobnenje

simetrične detonacije tik nad menoj (nikjer drugje)

to je

distance nad menoj

sploh ne tu

a predvsem tu in natanko zato

bobnenje in ne šum

detonacije in ne koraki.

 

ti koraki so koraki po neiztrebljivem minskem polju

to niso koraki po neiztrebljivem minskem polju

pač pa telesa mine

to je

to so

tla našpičena

po katerih detonira telo mina,

ne, ker bi jo tla pognala,

temveč,

ker lahko.

 

tako se telo mina detonira se regenerira se vedno znova

komponira ponovitev, ki to je ali pa ni, a

gotovo na meni,

ki gotovo nisem niti po izbiri niti slučaju

temveč

prisotna moteča v prisotnosti zvoka,

ki ga gotovo prisiljena gotovo jaz

pri sebi gotovo deklariram

et voilà

kompozicija detonacij alias tako pač je,

se lahko ponovi, zato, ker lahko,

zato začetkov ni

in

pazi to

tudi koncev ne.

 

kar sledi, sem.

kar sledi kompleksen argumentacijski proces

kognitivni transfer, rečem ne boste

v neoprijemljivosti neobtožljivosti

aplicirali svoje moči

rečem stanovalka

rečem lastnica ali pa ne

moje je moje, kolikor se mi ljubi

evo neskladja.

 

ko zadoni, zadoni, vstopi vame,

sama zavist me je,

evo neskladja

in doni, doni izrazito prijetno relativno nizko in brez ostrine

nekakšna molitev, ki se je zgodila prevečkrat

anestetična repeticija vstopi natanko

vame

vso gugavo

vsa odklanjalna izganjam

ne morem kaznovati korigirati

željna natanko donenje natanko uničiti, a

tu ni dogovorov

tu ni dialogov niti prenesla ne bi

velesubjekt se zrinem nad zvočnost tega jarka

nad zvočnost kot primitivno

obenem civilizacijsko

evo skladja.

 

zelo močno šibka

se postavljam nad odjeke velike neurejene množine

do kraja prečiščenega volumna,

ko tako grem, grem, zadnje zatočišče tako imenovani dom,

a ja nimalo spremna

pripravljena priseči,

da sem onstran nevzdržne zunanjosti kontaminacije v stanju obupa

moram ukrepati

grem, brcam

ob vse, kar

mi pride

nasproti

čisto tako, da se zagotovim,

da sem nad njo oblastnico,

končno nekaj mojega, a

spregledujem njeno oblastniškost

naivno vztrajam obvladujem dopovedujem,

v tem mestu

ambicij

ni.

 

v tem mestu, tem blodnjaku

odbija oratorij za komorni

duhamorni

naravnani

neskončno linearni

konsenz in

to mesto, ta blodnjak

neskončno barje

večno predpotopno stanje

v grlu brboče

penetrira vlaži in

tu potekajo orgazmi neke druge sorte.

 

burnato je slišati je prhutanje kril novorojenih ujed,

ki mečejo se ven poletijo in bobneče razglašajo svojo ekskluzivno možnost odhoda si nihče ni predstavljal,

zato se tudi ni zgodil.

utopično bi bilo in za družino pogubno,

če bi se razšli,

zato se nihče ne razide,

tudi zato se nihče ne razide,

ker bi tako šle k vragu vse ekstaze užitka družbenega umora.

in vsi hočejo nekam stran.

 

tako se gre:

ena ima razbito glavo, ena ima zlomljeno nogo,

ena ima zlomljeno srce, ena nikdar ni bila cela.

tako je mnogo zlomljenih in rehabilitirajo se na drugi pretrgane tudi vezi povezujejo zlomi,

skupna valuta sentimenti stanejo živce so prosile za nasvet ali pristan,

nato so se zbrale so rekle

zbrati se moramo in

zgodil se je udar je zato, da udari.

prej ali potem so srečale pamet, a so se zgrešile.

lepo so bivale in lepo so se razbijale na prafaktorje se fragmentirale

tako precizno, da jih še danes ne najdejo.

na srečo jih tudi iščejo ne.

Mathieu Lindon – Kaj pomeni ljubiti

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Mathieu Lindon (1955) je francoski pisatelj in novinar. V svojih številnih delno avtobiografskih romanih se dotika sveta drog, odvisnosti in homoseksualnosti. Med letoma 1978 in 1984 se je večinoma družil z Michelom Foucaultom, bil pa je tudi tesen prijatelj Hervéja Guiberta (pojavi se v njegovem romanu Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, Lambda, 1994). V romanu Kaj pomeni ljubiti (zanj je leta 2011 prejel ugledno nagrado Médicis, preveden pa je tudi v številne jezike) se posveča prav času druženja s Foucaultom in Guibertom, pomemben lik pa je tudi njegov oče Jérôme Lindon, dolgoletni urednik legendarne založbe Minuit. Odraščal je ob izjemnih osebnostih, kot so Duras, Beckett ali Robbe-Grillet, ter ob velikih očetovih pričakovanjih, a Foucault mu je nudil mentorstvo in prijateljstvo, ki sta odločilno usmerila njegovo življenje. Nizanje dogodkov in analiz odnosov z očetom in s Foucaultom hkrati prinaša dve učenji, kaj pomeni ljubiti. Nedvomno pa se nam razkrivajo tudi številne intimne plati Foucaulta, mladih okoli njega in njihovo hedonistično življenje.

 

Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O, Leftah, Ceccatty, Izoard in Lambert.

Odlomek si lahko preberete: TUKAJ

Anna Mattsson – Poti brez milosti

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Anna Mattsson: Poti brez milosti

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Anna Mattsson (1966) je švedska pesnica, pisateljica in prevajalka. Od leta 2001 sodeluje pri kulturni izmenjavi med Švedsko in Kambodžo, v kmerskem (kamboškem) jeziku je med drugim objavila prevod Pike Nogavičke. Leta 2014 je za lirsko zbirko Ljusgatan prejela nagrado za avtorja/avtorico leta. Istega leta se je udeležila prevajalske delavnice lezbične poezije v Danah in leta 2015 še slovensko-švedske prevajalske delavnice, ki je prav tako potekala v Danah. Živi v Göteborgu, kjer je tudi politično aktivna. Poti brez milosti je njen prvi roman, ki je bil preveden v slovenščino.

Poti brez milosti (Vägar utan nåd, 2006) je sklepni del trilogije, vendar zaradi spretno vtkanih namigov na pretekle dogodke ne zahteva poznavanja prejšnjih dveh delov. Trilogija spremlja mlado Alexandro, ki jo očim vse od desetega leta spolno in čustveno zlorablja, dokler ga naposled ne prijavi. Poti brez milosti se začnejo v trenutku, ko je očim že v zaporu, Alexandra, še srednješolka, pa poskuša preboleti preteklost in si na novo urediti življenje. To je zanjo tem teže, ker zaradi svojih izkušenj ni zgolj samotarska, marveč se tudi patološko boji ljudi. Obenem jo začenjajo privlačiti ženske. Zaradi silovite potrebe po ljubezni se hitro oklene vsake, ki ji pokaže simpatijo, vendar doživlja zavrnitve, pa tudi pri delu z gledališčem, ki jo – paradoksno – najbolj privlači, ne gre vse gladko. Toda kompleksno napisani bildungsroman pripovedovalke ne idealizira, temveč skozi prvoosebno pripoved sledi njenim nihanjem od nelagodja, globoke ranjenosti in hrepenenja do utvar o sebi in (zlasti v poznejšem delu knjige) komičnih zapletov, sklene pa se v optimističnem tonu. Skladno s spremenljivim razpoloženjem preigrava širok razpon jezikovnih ravnin, od lirične do popolnoma pogovorne. Pripoved mojstrsko secira občutke in čustva, ki jih v nekoliko blažji obliki verjetno doživlja med odraščanjem večina ljudi.

Roman je iz švedščine prevedla Nada Grošelj, prevajalka leposlovja in humanistike iz angleščine, latinščine in švedščine. Leta 2007 je prejela priznanje Radojke Vrančič za mladega prevajalca, leta 2011 pa Sovretovo nagrado.

Odlomen si lahko preberete: TUKAJ

Tiffany ARTikulacija: Pogovor z umetnikom Xiyadie

Vljudno vabljene_i na tretjo Tiffanyijevo ARTikulacijo. Tokrat bote lahko spoznali_e kitajskega umetnika Xiyadie.

Xiyadie (1963) je kitajski umetnik, ki bo konec januarja gost v rezidenci ljubljanskega grafičnega bienala. Odraščal je v provinci Shaanxi, kjer se je priučil tradicionalnega izrezovanja in poslikavanja riževega papirja. Hitro je s klasične zgodovinske motivike prešel k homoerotičnim prizorom, kjer se človeška telesa prepletajo s cvetličnim svetom vrtov in z živalmi. Po letu 2000 se je preselil v Peking ter si nadel umetniško ime Xiyadie (kar pomeni sibirski metulj), se povezal z gejevsko subkulturo in počasi začel s svojimi izdelki segati tudi v tujino.

V pogovoru z Branetom Mozetičem bo predstavil svojo umetniško pot in seveda tudi svoja dela s projekcijami na platno. Pogovor bo potekal v kitajščini in slovenščini.

Več o dogodku: TUKAJ

Kavarniški večer: kviz z Milojko

 

Ljubiteljice_ji Kavarniških večerov,

z veseljem najavljamo veliki povratek nepozabnega, enkratnega, čudovitega in fenomenalnega …

KVIZA Z MILOJKO!!

Kavarniški večeri obdarujemo tudi po praznikih. Po Božičku in Dedku Mrazu bo obdarovala tudi Milojka! A Milojka obdaruje le največje LGBT+ piflarke_je! Zato vas bo preizkusila na januarskem kvizu Male roza celice!

Čaj in kava ne bosta manjkala. :-)

Vabljene_i!

Več o dogodku: TUKAJ

All that glitter is snow

V Tiffaniju se spet obeta bleščavi vikend poln presunljivih vibracij in enormnih količin bleščic, ki se bodo kot snežinke, nežno spuščale po vaših hedonističnih telesih.

All that glitter is snow – najbolj bleščava zabava v mestu!

Več o dogodku: TUKAJ

Kārlis Vērdiņš – Adam panker

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Kārlis Vērdiņš : Adam panker

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Kārlis Vērdiņš (1979) je eden izmed najpomembnejših sodobnih latvijskih pesnikov. Dejaven je tudi kot prevajalec (Eliot, Whitman, Biebl, Trakl, Brodski itd.), pisec libret in glasbenih besedil ter literarni zgodovinar. Na Latvijski univerzi je študiral kulturologijo, doktoriral pa je leta 2009 na oddelku za filologijo. Od leta 2007 dela na Inštitutu za literaturo, folkloro in umetnost v Rigi. Doslej je izdal pet pesniških zbirk za odrasle, in sicer Ledolomilci (Ledlauži, 2001), Skuta s smetano(Biezpiens ar krējumu, 2004), Jaz (Es, 2008), Mi (Mēs, 2012) in Odrasli (Pieaugušie, 2015). Piše tudi pesmi za otroke: Juha iz črk (Burtiņu zupa, 2007) in Očka (Tētis, 2016). Vērdiņševa poezija je bila prevedena v več kot 20 jezikov in je vključena v mnoge antologije, med drugim dve, ki sta izšli v Sloveniji – v antologijo sodobne gejevske poezije Moral bi spet priti (ŠKUC, 2009) ter v antologijo sodobne latvijske poezije Dzeja (Društvo slovenskih pisateljev, 2016). Vērdiņševa prva pesniška zbirka Ledolomilci je prva zbirka odkrite homoerotike v latvijski književnosti. Pesmi največkrat piše v prozni obliki, ki jo tudi proučuje z znanstvenega vidika. V njegovi poeziji so pogosti urbani in sodobni motivi, ironija in sarkazem sta zvesta spremljevalca njegovih pesmi.

Klemen Pisk (1973) je slovenski prevajalec, pesnik in pisatelj. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem čas tudi iz latvijščine – avtorje, kot so Anna Auziņa, Daina Tabūna, Liāna Langa, Edvīns Raups, Marts Pujāts, Artis Ostups in Kārlis Vērdiņš. Uredil je antologijo sodobne latvijske poezije (Dzeja, 2016), za katero je prispeval večino prevodov.

Resolution Revolution: New Year Party

 

The champagne is chilling
and we hope you are willing
to be our guest
at a New Year’s Eve Fest!

Leto je naokoli, Madonna pa še vedno ni izdala novega albuma. Vendar naj vas to ne potre. Raje se nam pridružite na Tiffanijevi veliki novoletni zabavi, kjer boste pozabili na tegobe sveta.
Zadnjo zabavo v letu bomo spretno prepredli z bisernim glasbenim izborom naših hišnih didžejev in pozitivno energijo, ki jo boste lahko ponesli s seboj v leto 2019.

Sing it! Dance it! Love it!

Klub Tiffany – najbolj queer zabava v mestu.

Več o dogodku: TUKAJ

Tiffanijev decembrski punč: Vol 3.

Vsak petek v decembru vam bodo izkušene ročice osebja kluba Tiffany zvarile prav posebno zabavo: Tiffanijev decembrski punč.

Tiffanijev decembrski punč je aromatičen, omamno dišeč, pogreje in pričara praznično vzdušje ter vas napolni in zadovolji.
Poskrbel bo, da vam bo za veseli december še bolj lepo in toplo.

Tokrat v posebni ponudbi: TIFFANIJEV DECEMBRSKI SPRITZ

Več o dogodku: TUKAJ

ImproŠke: Praznične štorje

 

Improške praznujejo. Nič posebnega, praznujejo to, da so Improške, da preživijo v današnjem kaosu in da lahko nasmejejo druge in tudi sebe. Navdih za tokratno smejanje bodo fotografije različnih praznovanj. V uro trajajoči predstavi bomo tako praznovale_i rojstni dan, morda Pusta, gotovo pa dejstvo, da smo se skupaj zbrale_i in zabavale_i. Se vidimo!

IGRAJO: Mistral Majer, Eva Jus, Marina Vrbavac, Tanja Matijasević, Sara Šoukal, Olivija Grafenauer in Teja Bitenc

Več o dogodku: TUKAJ