POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
V soboto, 15. 4. 2023, je Akademija Tiffany podelila Zlate Tifanije 2023. Skupaj z LGBT+ javnostjo se zahvaljujemo vsem nominirancem_kam za njihovo vidno delo in prispevek k življenju LGBT+ skupnosti. Posebne čestitke pa gredo vsem nagrajencem_kam, ki jim je LGBT+ skupnost s svojimi glasovi dodelila zlate kipce.
Zlate Tifanije slavijo dosežke LGBT skupnosti in posameznikov_ic, skušajo obujati spomin na preteklo leto in izpostaviti dogodke in osebe, ki so nam najbolj ostali v spominu, v vseh različnih plemenih, ki tvorijo živahno in barvito življenje LGBT skupnosti.
Nagrajenci_ke Zlatih Tifanij 2023 so:
LGBT+ osebnost leta: Lia Bordon
Naj DJ: Lara Lens
Zlata taška: Trafika Čik Kunt
Naj Žurerka: Vera Vulva
Naj kelnarca: Jay iz Pritličja
Tračarica leta: Marijo Zupanov Županova
Škandal leta: Nevedni varnostnik s plesišča odstranil topless obiskovalca, ki ga je razburjena ekipa kluba Tiffany kmalu zatem zvlekla nazaj.
Prodor leta: Jaka & Maks Dolinšek
Umetniški dosežki: Film LGBT SLO 1984 (Prelomen filmski projekt, ki je upodobil razvoj LGBT gibanja v Sloveniji)
Ambasadorka leta: Mentalika
Drama Queen: Andrej Škof Uzar Bucket
Vplivnica leta: Jenna Dick
Fleur de Tiffany: Vera Vulva
Naj žur/družabni/glasbeni dogodek: Festival LGBT filma 2022
Zlata Tifanija za posebne zasluge za skupnost: LGBT aktivisti, ki so pripomogli k izenačitvi pravic istospolno usmerjenih parov
OBRAZLOŽITEV:
Akademija Tiffany vsako leto podeli Zlato Tiffanijo za posebne zasluge za skupnost. Ta kategorija je izvzeta iz javnega glasovanja. Letošnja podelitev Zlatih Tifanij je prva po koncu pandemije. Kljub prepovedi stikov, smo skupaj dokazali, da naša skupnost in kultura premoreta toliko povezanosti, da smo se iz nje vrnili še močnejši! Še močnejši, da nadaljujemo svojo pot k enakopravnosti. Doma in po svetu se LGBT skupnost še vedno sooča z nasiljem ter željami po cenzuri naše kulture in naše vidnosti. Ampak želja po enakopravnosti je močnejša in vedno več ljudi po svetu ceni raznolikost. Akademija Tiffany se je letos odločila podeliti Tifanijo za posebne zasluge za našo skupnost – mejniku LGBT aktivizma – izenačitvi družinskih pravic za vse. Še posebej velika čast pa je, da jo je v imenu vseh, ki so k temu prispevali prevzel borec za človekove pravice in prva razkrita LGBT oseba, ki je bila izvoljena na mesto ministra vlade Republike Slovenije – Simon Maljevac!
Škuc Vizibilija, Ljubljana, 2023 
Spremna beseda: Nataša Velikonja
Nina Dragičević je pesnica in skladateljica, doktorica sociologije. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (2014), Slavne neznane (2016), Med njima je glasba (2017), Ljubav reče greva (2019), To telo, pokončno (2021), Kako zveni oblast? (2022). Za svoje pesniško delo je prejela Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, nagrado Vitez poezije 2018 (prvič v zgodovini te nagrade tako nagrado strokovne žirije kot nagrado občinstva). Dragičević je Werner Düttman Fellow 2023 (Akademie der Künste Berlin).
Nina Dragičević se v pesniški zbirki Ampak, kdo? s svojim značilnim lirskim jezikom loteva konstrukcije oseb pod pritiskom družbe, oseb v objemu represivne družbe, ki jo avtorica vidi kot mali kraj, kot soseščino, oseb, ki prebivajo v represivni soseščini in to represijo reproducirajo tako v svojem sebstvu kot v okolju. Dragičević filigransko natančno, tudi z inovativnimi pesniškimi prijemi in sodobnimi eksperimenti s pesniško formo, denimo s poezijo izbrisovanja, izpisuje represirane in represivne moduse bivanja preko vsakdanjih opravkov, mnenj in interakcij, figur vsakdanjosti, ki ob pritisku družbenosti oblikujejo individualnost. Likov je več, saj gre za besedilo o komunikacijskem večglasju in soodvisnosti, toda avtorica izpostavi lik homoseksualca v klozetu, v skrivanju, kajti konstrukcija ljubezenskega subjekta v represivni družbi je konstrukcija klozeta, konstrukcija skrivanja, in sicer z dvema osnovnima težnjama, željo po družbeni prilagoditvi in željo po izstopu iz družbenega primeža, v tem boju pa slej ko prej zmaga univerzalni ideološki imperativ: ostati prilagojen. Zbirko presekava jasen etični lok, saj se naslovno vprašanje, Ampak, kdo?, kdo ustvarja to družbo krožnega terorja, vprašanje odgovornosti, prepleta skozi celotno pesniško besedilo. Novo delo Nine Dragičević sodi v kontekst sodobne poezije družbenega angažmaja; je frontalni, eruptivni sunek, ki našemu bližnjemu okolju sname krinko konstruktivnega skupnega in ga prikaže kot platformo destrukcije.
Spletni nakup
Prevedla Diana Pungeršič
 Svatava Antošová (1957), osrednja češka lezbična pesnica, pripovednica in publicistka, v svoji eksperimentalni pisavi uveljavlja transformativno estetiko, čutno nazornost in polnokrvno erotiko.
Opravljala je najrazličnejše poklice, od leta 2009 je urednica literarnega tednika Tvar. Njeni pesniški začetki segajo v konec 70. let, ko se je s samizdati spuščala v češko literarno podzemlje in se uveljavila kot izostren glas bivanjske pristnosti in boja za posameznikovo svobodo. Iz tega temelja, v katerem vidno mesto zasedata patafizika Alfreda Jarryja in rokovska poezija, rastejo pesničini metaforično bogati, s (samo)ironijo prežeti, zvonki, močno ritmizirani verzi, v katerih neredko opazimo sledi nadrealizma in bitništva.
Doslej smo Antošovo v slovenščini lahko brali v antologiji evropske lezbične poezije Brez besed ji sledim (Škuc, 2015), pričujoča knjiga pa je prerez skozi pesničinih šest osrednjih zbirk (1994–2014), Koledar šestega čuta je nastal že v 80. letih, a je zaradi političnih razmer lahko izšel šele po padcu totalitarnega režima. V tem slogovno raznolikem, vendar notranje skladnem opusu izstopa avtoričina resnici zavezana nekonformistična drža, a tudi občutki tesnobe sredi homofobnega sveta. Domala apokaliptično soočenje s trpljenjem, nasiljem, morbidnostjo in razkrojem ni nihilistično, temveč usmerjeno v iskanje življenjskih vrednot.
Pesnico, ki pri predstavljanju svoje poezije pogosto sodeluje z glasbeniki, z njimi pripravlja pesniške recitale in poezijo razširja v druge avdiovizualne platforme, zanima tako erotika telesa kot erotika duha. Samoiskateljski preplet ženskega in moškega lirskega subjekta je disharmoničen, kažoč na začarani krog podrejanja lastne spolne želje heteronormativni matrici, kar nujno vodi v samozanikanje in osamo. V slednji lezbična pesnica najde priložnost za pesem in osvoboditev: »Poezija me je uspela ponesti nekam dlje, onkraj zamejitev in omejenosti sveta, onkraj njegove ozkosti, minljivosti in ničevosti. Dala pa mi je še nekaj. Pomagala mi je ustvariti lasten svet. Ta, v katerem živim, mi nikoli ni bil dovolj. In še vedno mi ni.«
Diana Pungeršič je književna prevajalka iz češčine in slovaščine ter v slovaščino kot tudi literarna kritičarka, ki poseben poudarek namenja refleksiji poezije, slovenske in prevodne.
Spletni nakup
 Rimbaud Iluminacij ni pisal tako strnjeno kot Obdobje v peklu, ki je nastalo v razmeroma kratkem času štirih mesecev, leta 1873. Sedaj je precej splošno sprejeto mnenje, da so nekatere nastale pred Obdobjem in druge po njem. S tem se je zamajala teza, da je bilo Obdobje slovo od poezije. V svojih zgodnjih pesmih in v Obdobju je bil Rimbaud odkrito oseben. Tudi brez biografskih podatkov bi se lahko iz teh pesmi rekonstruiralo dobršen del Rimbaudovih življenjskih izkušenj in podvigov. Z Iluminacijami je drugače. So bolj abstraktne in simbolične. Govorijo o človeku, ki je mnogo prebral (hitro je obvladal vsako knjižnico, na katero je naletel, najsi je bila privatna ali javna), preizkusil, izkusil marsikaj in iz vseh teh virov oblikoval uvide, ki so hiperresnični v svoji abstraktnosti. Teh pesmi ni mogoče osvojiti s prvim branjem. Zahtevajo vedno novo poglabljanje, ki je zaradi spremenjenih okoliščin in zavesti bralca vsakokrat drugačno. Zato Iluminacij ni možno prebrati in odložiti. Ja, tudi to je mogoče, a bo med prsti ušla njihova srž.
Pisane so izjemno gosto, brez redundance. Povezanost posameznih elementov se zdi na prvi pogled večinoma neobstoječa, kot na prvi pogled ne moremo doumeti zapletene matematične formule. Posebej pri višji matematiki določeni znaki pokrivajo velika polja kot na primer čas. Logika običajnega matematičnega računa se tu ne izide. Razlika je enaka kot med Newtonovo in kvantno fiziko. Mislim, da je to poglavitni razlog, zakaj te pesmi ne morejo zastarati in so vedno hipermoderne. Najbolj točna oznaka bi bila, če Rimbauda imenujem kvantni pesnik.
Za ubeseditve te vrste je nujno do potankosti obvladati jezik, kar je Rimbaud zmogel brez težav. Ob tem so neobhodni tudi široki razgledi po številnih področjih, ki jih je pesnik imel, saj je bil filomat. Njegova zvedavost se ni ustavljala le pri konkretnih znanjih, ki jih potrjuje znanost, temveč se je kazala tudi pri različnih zvrsteh umetnosti, predvsem pri literaturi, in na področjih onkraj umetnosti in znanosti, pri alkimiji na primer. Vse te vednosti je na izviren način uporabil pri svojih Iluminacijah. Po kakšnem vrstnem redu so točno nastajale, bom pustil vnemar, saj je vseh mogočih ugibanj v življenju že itak dovolj in preveč. Raje se bom posvetil njihovi zagonetni vsebini.
Spletni nakup
Monique Wittig: Gverilke
prevod Suzana Koncu
Monique Wittig (1935–2003) je bila francoska pisateljica, filozofinja in teoretičarka. Objavila je okrog dvajset romanov, zbirk kratke proze, dramskih del in esejističnih knjig. Njeno avtorsko delo, zlasti pa roman Gverilke (izv. Les Guérillères), prvič objavljen leta 1969, velja za enega najpomembnejših prispevkov na področju feministične in lezbične književnosti.
Gverilke – roman, ki bi ga lahko imenovali tudi ep – obravnava skupino posameznic, ki živijo na suverenem ozemlju, kjer patriarhalni pritiski nimajo svojega mesta. Avtoričina miselna in literarna inovativnost, ki sta ji s to knjigo prinesli tudi izjemno priljubljenost pri bralkah_cih, se nahaja v preobrazbi konvencionalnega boja v lingvistični boj, v prevzemu konvencionalnih jezikovnih kod in njihovo popolnoma novo strukturacijo, ki je pogoj za izgradnjo novega sveta. Ta knjiga predstavlja prelomni roman 20. stoletja o ustvarjanju in ohranjanju svobode, literarno moč pa oblikuje skozi feministično prizivanje zgodovinskega spomina, solidarnosti in aktivne družbenokritične drže.
Spletni nakup
 Xan Phillips: Trup
prevod Nina Dragičević in Nataša Velikonja
spremna beseda Nataša Velikonja
“Piše o »družbeni smrti«, nevidnosti, o življenju v diaspori, izkoreninjenosti, praznini, pa tudi o celjenju te praznine, tudi z intimnostjo, ljubeznijo, sicer vselej obdano z zgodovino terorja, ali z zamišljanjem potencialnosti, denimo afriških kulturnih kontekstov, kot v pesmi Ti in jaz, če jih ne bi izkrivila, kot pravi Phillips, evropska manipulacija. Piše o vztrajnosti preživetja, kjer preživetje ni romantični koncept, temveč garanje, težaško delo. Trup je posoda za prtljago, pravi pesnik, je pa tudi razvoj; je travma, je spomin, je njuna manifestacija v jeziku … Xan Phillips nam v svojem presijajnem pesniškem jeziku ponuja perfektno izpisano nenaivnost do zgodovine. Dobrodošle_i v poezijo.” —Nataša Velikonja
Xan Phillips predstavlja vznikajoč glas mlajše generacije afriškoameriških LGBT+ avtoric_jev. Podpisuje se pod dve pesniški zbirki: Reasons for smoking (2018), ki je prejela nagradi Seattle Poetry Review in Gigantic Sequins, ter Hull (slov. Trup), ki je bila nagrajena z Withing Award (2021), nagrado Judith A. Markowitz (2020) in nagrado Lambda (2020). Zbirka predstavlja pesniško artikulacijo ranljivosti, ki jo oblikujejo sodobni rasizmi in transfobija ter njihova zgodovinska izhodišča. Zbirka Trup je zanesljivo eden pomembnejših in svežih pristopov k preživetveni vztrajnosti v prostoru, ki oboje, preživetje in vztrajnost, konsistentno odreka točno določenim družbenim skupinam.
Spletni nakup
 Saleem Haddad: Guapa
Prevedla: Suzana Tratnik
Guapa (2016) je romaneskni prvenec pisatelja Saleema Haddada, ki v časovnem razponu štiriindvajsetih ur pripoveduje o odraščanju mladeniča Rase, geja, ki živi v neimenovani arabski državi in poskuša zaživeti svoje življenje sredi političnega in družbenega vrenja. Podnevi prevaja za zahodne novinarke in novinarje, ponoči se v svoji sobi skrivaj sestaja z ljubimcem Tejmurjem. Neke noči ju zaloti Rasova babica, ki ga je po materinem skrivnostnem odhodu in očetovi smrti sama vzgajala. Istega dne Rasa zaskrbljeno išče svojega prijatelja Maja, aktivista in kraljico preobleke v skrivnem gejevskem baru Guapa, ki je bil aretiran v policijski raciji v stari kinodvorani. Rasa se sooča z izgubo ljubezni, preko spominov pa tudi s svojo identiteto in z družinskimi skrivnostmi. Ko se mora sprijazniti s propadom tako politične vizije v svoji državi kakor osebnih odnosov, je prisiljen poiskati korenine svoje odtujitve, da bi se vsaj poskusil umestiti v družbi, v kateri morda ne bo nikoli sprejet.
Saleem Haddad (1983) je pisatelj iraško-nemškega in palestinsko-libanonskega porekla. Rodil se je v Kuvajtu, šolal pa se je v Jordaniji, Kanadi in Veliki Britaniji. Haddad v svoji pisavi združuje postkolonialno teorijo in postrevolucionarno nelagodje ter običajno izgubljenost mladega človeka po končanem šolanju. Njegov romaneskni prvenec Guapa iz leta 2016 je prepričal s svežim glasom in si prislužil nagrado Lambda v ZDA. Leta 2017 pa je v Veliki Britaniji prejel Polari First Book Prize, ki se podeljuje avtoricam_em, ki v prvencu inovativno obravnavajo LGBT izkušnjo.
Spletni nakup
 Pedro Lemebel: Strah me je, torero
Pedro Lemebel (21. 11. 1952 – 23. 1. 2015), čilski esejist, kronist in romanopisec, znan po kritičnem odnosu do avtoritarnega sistema, se je rodil v revni četrti Sanitaga. Prav revščina in družbene razmere so močno zaznamovale njegovo otroštvo in svetovni nazor: »Doma nismo imeli niti ene knjige, in če se je kdaj pojavil kakšen časopis, je bilo vanj zavito meso – od krvi omadeževan papir.«
Leta 1987 je soustanovil umetniški kolektiv Yeguas del Apocalipsis (Kobile apokalipse), ki je s številnimi odmevnimi in provokativnimi dogodki opozarjal na pravico do življenja, do spomina in seksualne svobode. Kot razkrit homoseksualec je bil izjemno priljubljen v LGBT-skupnosti in deležen velike podpore (pa tudi kritike) čilske levice in komunistov, ko je v svojih delih osvetljeval zatemnjeni, marginalizirani Čile in izpostavljal kočljive teme (homoseksualnost, transspolnost, prostitucijo, revščino), zlasti v mestnih kronikah, ki jih je objavljal v pomembnih časnikih in revijah. Njegov prvi roman, Strah me je, torero, je bil leta 2001 med najbolje prodajanimi knjigami v Čilu. Po njem je bil posnet tudi film.
Med političnimi nemiri osemdesetih let se osamljen transvestit zaplete v nevarno igro. Od življenja tepena, a nanj kljub vsemu navezana Tetka z vogala se preživlja z vezenjem za visoke sloje. Mlad aktivist Carlos išče skrivališče za tajne sestanke. Iz čiste ljubezni mu Tetka ponudi svoje podstrešje in iz čiste ljubezni mu vse bolj vdano pomaga. Tudi diktatorju Pinochetu v otroštvu ni bilo z rožami postlano, a ima kljub vsemu veliko razlogov, da je ponosen nase, čeprav mora prenašati klepetavo ženo, ki mu kar naprej kaj očita. Na srečo ima svoje gorsko zatočišče, kjer vedno najde ljubi mir – do dne, ko se njegova pot dramatično prekriža z njuno. Roman v radoživem, baročnem slogu proslavlja zmago čustev in erotike nad predsodki, pregradami in ozkosrčnostjo. Hkrati je ostra kritika dolgoletne vojaške diktature v Čilu.
SPLETNI NAKUP
Heinz Heger: Možje z rožnatim trikotnikom
Heinz Heger je psevdonim avstrijskega pisatelja Johanna (Hansa) Neumanna (1914–1978). Neumann, ki je bil homoseksualec, je bil med drugo svetovno vojno nemški vojak, od leta 1944 pa aktiven v nizozemskem odporu proti nacionalsocializmu. Knjigo Možje z rožnatim trikotnikom je napisal na podlagi stenografskih zapisov pogovorov, ki jih je imel z Dunajčanom Josefom Kohoutom (1915–1994) med letoma 1965 in 1967. Kohout je bil marca leta 1939 kot homoseksualec obsojen na šest mesecev zapora in je preživel večletno internacijo kot prisilni delavec v več nemških koncentracijskih taboriščih. Pri pripravi besedila za objavo ni sodeloval, prav tako ni želel, da bi svojci izvedeli za njegovo spolno orientacijo. Nekateri osebni podatki v besedilu se razlikujejo od njegove dejanske biografije.
Neumannovo literarno poročilo o doživetjih Josefa Kohouta iz let 1939 do 1945 je leta 1972 objavila hamburška založba Merlin. Gre za prvo obsežno pričevanjsko besedilo homoseksualca iz dobe nacionalsocializma, ki je doseglo širšo javnost. Knjiga, napisana iz prvoosebne pripovedne perspektive, je bistveno prispevala k osvetlitvi do tedaj še povsem tabuizirane tematike homoseksualnih zapornikov, ki so v nemških koncentracijskih taboriščih morali nositi rožnate trikotnike in so bili izpostavljeni posebnim oblikam mučenja. Postala je pomembna referenca za nastajajoče gejevsko gibanje v nemškem govornem prostoru ter neke vrste »klasika« taboriščne literature na temo homoseksualnosti. Prevedena je v številne jezike in je vplivala na dela drugih avtorjev kot sta Martin Sherman (na njegovo zelo odmevno dramo Rožnati trikotnik, po kateri je bil posnet film Bent) in francoski pričevalec Pierre Seel.
SPLETNI NAKUP
V sredo, 21. decembra 2022, ob 19.30 uri vabljene_i v Galerijo Škuc, kjer bo potekalo tradicionalno branje zbirke Lambda.
Zbirka Lambda v letošnjem letu postavlja v ospredje štiri pretresljive podobe homofobije: pričevanje iz koncentracijskih taborišč Možje z rožnatim trikotnikom, avstralske spomine na prva leta aidsa in večje vidnosti homoseksualnosti v javnosti V njegovem objemu; romantično dramo v času čilske vojaške diktature Strah me je, torero; in sodobno sliko gejevskih življenj z Bližnjega Vzhoda v romanu Guapa. Tem dodajamo še izbor pesmi odlične češke pesnice Svatave Antošove in pa Razsvetlitve Matjaža Lunačka, nastale na podlagi Iluminacij Arthura Rimbauda.
GLBT branje podpira Javna agencija za knjigo RS.
Sobota, 17. 12. 2022, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.
Vabimo vas na zabavo ob zaključku 38. festivala LGBT filma. Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši LGBT filmski festival v Evropi.
Tokrat se bo klub K4 prelevil v leglo boemske opojnosti, norosti in sladke fimske dekadence. Na velikem odru vas bo navdušil zdaj že legendarni duo Papi&Naj. Na malem pa se nam obeta pravo tehno potovanje z maioB in dvojcem Oneness.
Bleščavi spektakel pa se izza mešalnih miz preliva tudi na oder, kjer bodo zvezde iz filmskega platna oživele skozi nastope kraljic preobleke.
 ENG: K4 Roza offers you the chance to save your soul and dance in to the decadence. Sensuality, passion and exuberance awaits you.
Arena:
Papi & Naj b2b
Kraljice preobleke:
Babsi Adler
Vera Vulva
Patricia Vulva
Glupa Pupa Kunt
MC Trafika Čik Kunt
Bar:
maiaB
Oneness
VJ cute aggression
Artwork: Urša Čuk
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com
Društvo Škuc
Pink. The Underground
V njegovem objemu: https://www.facebook.com/events/1324885998258834/
OFF program: https://www.facebook.com/events/668479984875972/
Celoten festival: https://www.facebook.com/events/1799498250429037/
Celoten program (slo/ang): https://www.lgbtfilmfest.si/program
 Letošnji 38. festival LGBT filma bo potekal od 10. do 18. decembra. OFF program bo v ŠKUC-Kulturnem centru Q / klubu Tiffany v četrtek, 8. decembra, v petek, 9. decembra in v nedeljo, 18. decembra.
Programska zgibanka: 38. festival LGBT filma
SPREMLJEVALNE PRIREDITVE
četrtek, 1. 12.
19.00 V njegovem objemu (Holding the Man), Avstralija, 2015, 127, bp
Topla, smešna in žalostna zgodba o gejevskem paru, razkritju, aidsu in homofobiji. Sledi predstavitev slovenskega prevoda romana, po katerem je film nastal.
sobota, 17. 12.
24.00 Zaključni žur v K4
sreda, 21. 12.
19.30 Galerija Škuc: tradicionalno branje Lambde.
Ostale spremljevalne prireditve bodo objavljene pred začetkom festivala. Letošnji festival bo izpeljan v fizični in virtualni obliki (kratki filmi).
LJUBLJANA – Kinodvor – odprtje!
sobota, 10. 12.
21.00 – Marjetica v postelji (Daisy Bed), Slovenija, 2022, 4’, bd
Nagrada za najboljši slovenski kratki film!
LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
Film usmerja pogled v Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, ki je bil prelomni dogodek slovenskega LGBT-gibanja. Prva leta zaznamujeta močno klubsko dogajanje in organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT-gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najnaprednejših gibanj tistega časa.
Po projekciji se bo predstavila ekipa filma.
Slovenska kinoteka
nedelja, 12. 12.
16.00 SPORED KRATKIH 1
Tout en Haut (All the Way Up / Do vrha), Slovenija, 2021, 8’, bd
Teologija (Theology), Slovenija, 2021, 5’, bd
Filma bosta uvedla režiserja.
Mazhya Aaichi Girlfriend (My Mother’s Girlfriend), Indija/VB/Nemčija, 2021, 15’, ap
Tatbiq (Adjustment), Iran, 2022, 17’, ap
Pentola, Italija, 2022, 7’, animirani, bd
Blaues Rauschen (Blue Noise), Nemčija/Av- strija, 2022, 17’, ap
Crudo (Raw), Španija, 2022, 20’, ap
18.00 Bestički (Les Meilleures/Besties), Francija, 2021, 80’, ap, svp
Najstnica Nedjma spozna Zino, toda Zina je pripadnica nasprotne bande v soseščini, tako da sta podnevi nasprotnici, ponoči pa skrivni ljubimki.
Posebna nagrada v San Franciscu.
20.30 Ayor, Nizozemska, 2021, 11’, ap
Bent, VB/Japonska, 1997, 105’, svp
Max je gej in Jud, ki živi v Berlinu, od koder ga pošljejo v Dachau. Max nosi rumeno oznako za Jude, zanika pa svojo homoseksualnost. Toda izdajo ga čustva, ko se zaljubi v taboriščnika Horsta.
Po projekciji predstavitev prevoda pričevanja Heinza Hegra Možje z rožnatim trikotnikom in pogovor z zgodovinarjem Marcom Reglia.
ponedeljek, 12. 12.
17.00 Fado Menor, Portugalska, 2022, 7’, ap
Trije turobni tigri (Três tigres tristes/Three Tidy Tigers Tied a Tie Tighter), Brazilija, 2022, 86’, ap, svp
Trije mladi kviri tavajo po mestu, ki sta ga izžela pandemija in podivjani kapitalizem, in se spominjajo svojih minulih ljubezni.
Teddy na letošnjem berlinskem festivalu.
19.00 Nelly&Nadine, Švedska/Belgija/Norveška, 2022, 92, ap, svp
Film je neverjetna ljubezenska zgodba žensk, ki se zaljubita na božični večer leta 1944 v taborišču Ravensbrück. Čeprav sta bili v zadnjih mesecih vojne ločeni, se ponovno srečata in zaživita skupaj do konca življenja.
Teddy na letošnjem berlinskem festivalu.
21.00 Daljni kraj (A Distant Place), Južna Koreja, 2021, 119’ , ap, svp
Jin-woo se je ustalil na ovčji farmi, kjer nečakinjo Seol vzgaja kakor lastno hčer, skupaj s svojim partnerjem. Nekega dne se na vratih prikaže njegova sestra in vztraja, da hoče odslej sama skrbeti za Seol.
Zmagovalec v New Yorku in Los Angelesu.
torek, 13. 12.
17.00 Strah me je, torero (Tengo miedo torero/My Tender Matador), Čile/Argentina/ Mehika, 2020, 93’, ap, svp
Reven star transvestit, ki pogumno nosi svojo drugačnost, se zaljubi v gverilca, ki ga prosi, naj skrije nevarne dokumente. Po istoimenskem bestselerju avtorja in kontroverznega kvirovskega umetnika Pedra Lemebela (1952–2015), pionirja in ikone LGBTIQ-gibanja v Južni Ameriki.
Film bo pospremil slovenski prevod romana.
19.00 Samo na izi (Så jävla easy going/So Damn Easy Going), Švedska/Norveška, 2022, 91’, ap, svp
Najstnica Joanna ima ADHD in potrebuje zdravila za umiritev. Med vsem kaosom spozna očarljivo in stabilno Audrey, toda zaljubljenost ni samo lahkotna.
Nagrada za prvenec v San Franciscu.
21.00 Joyland, Pakistan, 2022, 126’, ap, svp
Haider, poročen s svobodomiselno Mumtaz, se trudi preživeti družino in se skrivaj zaposli kot plesalec v erotičnem gledališču. Tam spozna trans plesalko Bibo, s katero se zaljubita.
Queer palma na letošnjem cannskem festivalu.
sreda, 14. 12.
17.00 Périphérie, Francija, 2021, 16’, ap
Gateways Grind, VB, 2022, 75’, svp
Film o legendarnem klubu Gateways Grind, verjetno najslavnejšem lezbičnem baru na svetu, ki ga vidimo tudi v 10-minutnem pri- zoru v filmu Ubijanje sestre George (Aldrich, 1968). Z njim se je vzpostavil pomemben politično-kulturni milje, v katerem je cvetela lezbična subkultura.
19.00 Angelo, Bolivija/Nova Zelandija, 2022, 9’, ap
Alis, Kolumbija/Čile/Romunija, 2022, 84’, ap, svp
Dekleta dekliškega doma so naprošena, naj si predstavljajo izmišljeno prijateljico Alis, ki postane varen prostor, v katerem lahko izrazijo lastne travme, ljubezni, hrepenenje in tudi sanje.
Teddy in kristalni medved na letošnjem berlinskem festivalu ter še kup mednarodnih nagrad.
21.00 Wrath of Desire (Ai Sha), Tajvan, 2020, 115’, ap, svp
Androgina Phoenix zaradi uboja pride pred tožilko Jade. Toda preden ta zahteva triinpolletno kazen za Phoenix, skupaj preživita strastno noč, ki obema preusmeri življenje. Nadvse dinamičen film nam že znane režiserke.
četrtek, 15. 12.
17.00 Otroci noči (Nattebarn/Young and Afraid), Norveška 2021, 90’, ap, svp
Leta 2017 se Petter (24), ki ga poleg depresije muči tudi ponotranjena homofobija, odloči narediti samomor, a ga reši policija. Njegov kolega Sverre mu želi pomagati, zato predlaga, da skupaj posnameta dokumentarec o mladih ljudeh z duševnimi težavami.
Po projekciji bo režiser Sverre Kvamme odgovarjal na vprašanja.
19.30 Pipes, Švica, 2022, 4’, animirani, bd
Vlažen prod (Wet Sand), Švica/Gruzija, 2021, 114’ , ap, svp
V vasi živijo prijazni ljudje, ki verjamejo, da se dobro poznajo. Nekega dne se obesi Eliko in iz mesta pride vnukinja Moe, ki ugotovi, da je Elikova tragična smrt posledica skrivanja ljubezenske zveze z Ammonom, ki je trajala 22 let.
Po filmu pogovor z igralko Bebe Sesitašvili.
petek, 16. 12.
17.00 Esther Newton me je naredila lezbijko (Esther Newton Made Me Gay), ZDA, 2022, 90’, svp
Izjemen dokumentarni portret kulturne an- tropologinje, velike ljubiteljice agilitija in ikonične butch lezbijke Esther Newton. Njeno delo je navdihnilo generacije raziskovalk_cev na področju, ki ga danes poznamo kot študije spolov.
19.00 Big Night, Filipini, 2021, 96’, ap, svp
Ko država pozove državljanke_ne, naj prijavijo uživalke_ce drog v svoji soseski, se tudi Dharna znajde na seznamu. V enem samem dnevu in noči se v tej črni komediji odpravi na lov za pravico.
Preko deset nacionalnih nagrad.
21.00 Fist, Francija/Nemčija, 2021, 3’, bd
Fin (The End), ZDA, 2022, 11’, bd
Morda nekoč (Maybe Someday), ZDA 2022, 91’, svp
Nebinarna fotografinja Jay (40) se med ločevanjem od žene odloči, da se bo preselila na drug konec države. Ponovno inteligentna in duhovita lezbična drama odlične režiserke Michelle Ehlen – ki se nam bo za pogovor pridružila prek zooma.
sobota, 17. 12.
17.00 SPORED KRATKIH 2
Remembering the Nights in Safe Haven, Nizozemska/Slovenija, 2020, 17’, bd
Kraljica preobleke, moški, nadomestni ljubimec iz blaga ter brata v praznem klubu.
Film bo pospremil režiser.
Українські Квір Борці За Свободу (Ukrainian Queer Fighters For Freedom), Ukrajina, 2022, 29’, ap
Izpovedi ukrajinskih kvir bork_cev.
Maldita. A Love Song to Sarajevo, Španija, 2022, 28’, ap
Božo Vrećo piše ljubezensko pismo življenju
19.00 Dva kratka filma s filmske delavnice Simone Jerala in Ambroža Pivka.
Camila gre nocoj ven (Camila saldrá esta noche/Camila Comes Out Tonight), Argentina, 2021, 100’, ap, svp
Camila se preseli v Buenos Aires. Zamenjava liberalne šole za tradicionalno okrepi njen kljubovalen značaj ter feministična prepričanja. Obeta se feministična revolucija.
21.30 The Occurrence of Colours by Night, Nemčija/Avstrija, 5’, bd
Peter von Kant, Francija, 2022, 85’, sp
Peter je uspešen režiser, ki živi s svojim tihim asistentom Karlom. Medtem se noro zaljubi v mladega igralca Amirja. Film je poklon Fassbinderju, začinjen z značilno ozonovsko satiro, podloženo z nepozabnimi šlagerji.
Razglasitev zmagovalcev žirije in publike!
MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
ponedeljek, 12. 12. – Peter von Kant, Francija, 2022, 85’, sp
torek, 13. 12. – Samo na izi (Så jävla easy going/So Damn Easy Going), Švedska/Norveška, 2022, 91’, ap, svp
sreda, 14. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
TRST, Cinema Ariston, ob 20.00
torek, 13. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 20.00
torek, 13. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 14. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
četrtek, 15. 12. – Bent, VB/Japonska, 1997, 105’, svp
KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 15. 12. – Trije turobni tigri (Três tigres tristes/Three Tidy Tigers Tied a Tie Tighter), Brazilija, 2022, 86’, ap, svp
petek, 16. 12. – Peter von Kant, Francija, 2022, 85’, sp
sobota, 17. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
SLOVENJ GRADEC, Knjižnica Ksaverja Meška, ob 18.00
petek, 16. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center, ob 20.00
sobota, 17. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
OFF
Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana
četrtek, 8. 12.
19.00 Ubijanje sestre George (Killing of Sister George), ZDA, 1968, 140‘, ap
Starajoča se filmska igralka nima le težav z alkoholom, ampak se spoprijema s propada- jočim odnosom z mlajšo partnerko. Film je znan tudi po prizoru iz legendarnega lezbičnega kluba Gateways Grind, o katerem si lahko na letošnjem festivalu ogledate dokumentarni film.
petek, 9. 12.
19.00 NARCISSISM – The Auto-Erotic Images, Nemčija, 2022, 90‘, ap
Toni Karat zbere 32 ljudi, ki na neki način prestopajo in širijo meje spola in spolnih identitet, ter govorijo o svojem intimnem pogledu v ogledalo.
Po projekciji sledi pogovor s Toni Karat in Del LaGrace Volcano!
nedelja, 18. 12.
19.00 Feast, Nizozemska, 2021, 85‘, ap – zaradi eksplicitnih prizorov in tematike projekcijo priporočamo le gejem!
Film je zasnovan na razvpitem primeru, ko so trije moški na seks seansah omamljali druge moške in jih namerno okužili z virusom hiv.
Po projekciji sledi pogovor o kemseksu, hivu in drugih SPO!
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org
Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Koroška Pride, Knjižnica Ksaverja Meška, Cinema Ariston Trst
Informacije:
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
lgbtfilmfest.si
www.ljudmila.org/siqrd/fglf
https://www.facebook.com/slo.fglf
https://www.instagram.com/fglf.lj/
Večer afriško ameriške LGBT+ literature
Petek, 18. 11. 2022, ob 20. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Ob trideseti obletnici smrti afriško ameriške lezbične pesnice, esejistke in aktivistke Audre Lorde vabimo na večer afriško ameriške LGBT+ literature 20. in 21. stoletja.
Audre Lorde je bistveno zaznamovala življenja homoseksualnih, feminističnih in drugih represiranih skupnosti. Njena intersekcionalna perspektiva, neomajna drža in zbranost glasu so se stekli v neštete eseje in pesmi, civilnodružbeno delo in javni angažma, ki odzvanjajo še danes. Vendar pa Audre Lorde ni zgolj singularna avtorica, temveč je tudi del kompleksne zgodovine (in prihodnosti) afriško ameriške LGBT+ literature.
Na pričujočem večeru se bomo s kratkim predavanjem dr. Nine Dragičević posvetili najsodobnejši afriško ameriški LGBT+ poeziji, dr. Kristina Kočan bo predstavila kontekstualne silnice in družbeni pomen Audre Lorde, letošnja Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja pa pripravlja bralni izbor afriško ameriške LGBT+ literature 20. in 21. stoletja. Večer bomo sklenili z ogledom dokumentarnega filma A Litany For Survival: the Life and Work of Audre Lorde (1993).
In memoriam Audre Lorde (18. 2. 1934 – 17. 11. 1992)
|
December 9 - 17, 2023
submission deadline: September 1, 2023
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
