Uroš Prah – Udor

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Uroš Prah – Udor jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org

Udoru, tretji pesniški zbirki Uroša Praha, so telesa (večinoma delavska, živalska, kvirovska, migrantska ali ženska – torej tista, ki so najprej podvržena okoljskim spremembam), njihova hrepenenja in razmerja moči hkrati pomembne in robne figure. Gibljejo se na presvetljenem terenu okolja, devastacije, industrije; teren sam je otipljiv, obravnavan ne z nekakšno humanistično kritiko, temveč skozi poetiko njegove lastne materialnosti. Taljenje permafrosta v Sibiriji, sesuvanje obale v Tuniziji, odprti kopi v Kongu, degradacija ob Muri: vse to je (kot v globaliziranem svetu tako ali tako) tukaj neposredno pred nami. Udorova “krivdna mrežja” nas vežejo na našo usodo. Z zbranim jezikom vršijo “privajanje na dan”, prst, njeno izčrpavanje, erozijo, “se-gretje”; proti koncu pa nekakšno spajanje z vsemi temi procesi (morda tehnološko, morda ne), ozir na preteklo evolucijo, nek pridušeni (celo erotiziran) entuziazem nad vdiranjem okolja vate in nad postajenjem mikrobiološko mnoštvo. Udor je izbočen: toplota in pretirana svetloba v njem sta ogrožajoči in prijetni hkrati. – Karlo Hmeljak & UP

Gilles Sebhan – Salamander

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Gilles Sebhan – Salamander jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org

Gilles Sebhan (1967) je francoski pisatelj in slikar maroškega porekla. Njegovi romani z
avtobiografskimi primesmi se posvečajo seksualnosti, kriminaliteti in vprašanjem generacij.
Sebhan je tudi biograf Tonya Duverta in Jeana Geneta, kar je nedvomno čutiti v njegovi grobi
in hkrati poetični pisavi. Roman Salamander se začne z umorom moškega v eni od kabin
pariškega sekskluba. O njem izvemo le, da je bil obseden z mladimi prostituti, ki so ga njemu
v užitek pretepali. Zgodbo v zgodbi predstavlja njegov dnevnik, ki nas ponese v njegovo
maroško življenje, v skrivnosti ljubezni, nasilnih strasti in zločina.
Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud,
Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert,
Rachid O, Leftah, Ceccatty, Izoard, Lambert in Lindon.

Več: TUKAJ

K4 Roza : Taste of Berlin

Sobota | 29. februarja 2020 ob 23:00 v K4

Z močnim priokusom berlinske klubske scene kvirovske energije ponovno vstopajo v klet na Kersnikovi 4. Za mešalnimi pulti se bodo zvrstili berlinski Ady Toledano, Touché, aMinus in ljubljanski Holomondo.

Ponovno bomo združevali, kar pravijo, da ne bi smelo biti združeno. Večer bo preplet dveh plesnih svetov, elektronskega in popastičnega. Naša srca bijejo za oba! Na mali floor prihajata ljubljenca berlinskih klubov Ady Toledano in Touché.

Ady Toledano je svojo kariero začel v Tel Avivu. Znan po svojem prepletanju žanrov, s katerim ustvarja nove elektronske zgodbe, je kaj kmalu postal stalnica znanih berlinskih klubov in partijev, kot so Tresor, About Blank, Cocktail d’Amore, Riot and The Carry Nation (NYC).

Touché je DJ, organizator dogodkov in lastnik zloglasnega kvirovskega kluba SOUNDS (RIP). Z razkošnimi miksi vokalnega housa in poživljajočega diska je osvežil plesišča mnogih razvpitih klubov, kot so Griessmühle, Wilde Renate in SchwuZ. Sodeloval je na underground dogodkih TrashEre, BRENNa in je rezident v domačem Studiu 69.

S francosko-berlinskim šarmom in dobro mero electro popa bo na velikem flooru postregel aMinus, ustanovni član dance-clash skupine Plateau Repas in bivši bobnar benda Evvol, ki je pravkar izdal solo album Dumbait. Poleg njega bo z neustavljivim popom glasbeno neuravnoteženost rušil ljubljanski Holomondo.

Bar:
Ady Toledano
Touché

Arena:
aMinus
Holomondo

VJ 5237

KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
10€

INFO: info@klub-k4.si

GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

Tiffany ARTikulacija: Alenka Spacal o Bajalkinih slikanicah

Četrtek | 27. februarja 2020 ob 19:00 v Klub Tiffany

Z Alenko Spacal, ki ustvarja avtorske slikanice, v katerih presega spolne binarnosti, se bo v okviru tokratne ARTikulacije pogovarjala Tadeja Pirih.
Predstavili bosta avtoričino pot od MAVRIČNE MAŠKARADE (Škuc, 2013), ki velja za prvo slovensko LGBT slikanico, do Bajalkinih slikanic, v katerih avtorica dalje razvija tematike spola.

Alenka Spacal (1975) je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Ukvarja se predvsem z ustvarjanjem avtorskih slikanic. Svoje pravljice pripoveduje otrokom ob ilustracijah. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini. Izšle so štiri njene slikanice: MAVRIČNA MAŠKARADA (2013), KAKO TI JE IME? (2018), MODRE PTIČJE MISLI (2018) in FIŽOLČICA BEŽI PRED FIŽOLOVO JUHO (2019). Zadnja slikanica je v prevodu Tadeje Spruk izšla tudi v angleščini: LITTLE BEANIE BELLE RUNS FROM THE BEAN SOUP (2019). Več na spletni strani: www.bajalka.si.

Avtorica si v svojih delih prizadeva vzbuditi otrokovo občutljivost za tematike spola. Otroci so pogosto že od malega ujeti v klišejske vzorce binarnega razumevanja sveta, v katerem obstajajo točno določena pravila za deklice in dečke. Zelo zgodaj se naučijo prepoznavati, kateremu spolu naj bi bile namenjene določene igrače, oblačila, frizure, barve in vedenjski vzorci. Pisateljica bi si otroke želela spodbuditi k svobodnejšim zaznavanjem spolov, izven stereotipno zaznamovanih vlog moškosti in ženskosti. Poleg tega bi si želela, da bi njene slikanice prišle tudi do otrok, ki s svojim spolom ne sodijo v prevladujoči binarni spolni sistem. Spolne razlike lahko najbolj bolijo v otroštvu, če za najmlajše, ki odstopajo od večinske norme zgolj dveh spolov, odrasli nimajo dovolj posluha. Zato je tako pomembno, da znajo nebinarne spolne karakteristike pri otrocih prepoznati najprej njihovi starši, poleg njih pa tudi vzgojitelji_ce in učitelji_ce. Takšna prepoznavanja se začnejo že zelo zgodaj, zato Alenka Spacal vprašanja različnih spolov na čimbolj igrive načine izpostavlja tudi v svojih slikanicah.

Zakaj te to zanima? Etika raziskovanja LGBTI skupnosti

torek | 18. februarja 2020 ob 18:00 na Masarykova cesta 24

Zakaj nas nekaj zanima je ključno vprašanje v raziskovalnem procesu. Kadar raziskujemo družbene manjšine, kamor sodi tudi LGBTIQ+ skupnost, poleg odgovornosti do sodelujočih v raziskavi, nosimo tudi odgovornost do populacije, ki jo raziskujemo.

Pred in med izvajanjem raziskave je pomembno, da se vprašamo zakaj točno želimo pridobiti določene odgovore oz. podatke. Želimo potešiti svojo ali kolektivno radovednost? Bodo naša vprašanja potrjevala ali ovračala stereotipe in norme? Bodo spoštovala skupnostno zgodovino? Ali bodo pridobljeni podatki v korist ne samo ali pa ne primarno avtorici_ju raziskave, ampak predvsem LGBTIQ+ skupnosti? Se bodo člani_ce skupnosti zaradi te raziskave počutile_i nagovorjene_i, videne_i, slišane_i, opolnomočene_i? Kako predstavljati rezultate onkraj raziskovalnih poročil v pdf formatih in na način, ki bo dostopen in vabljiv člani_cam LGBTIQ+ skupnosti? Ter – kako lahko v sicer zelo fragmentirani skupnosti ohranjamo etično raziskovalno pozicijo in z raziskovanjem stremimo h kolektivni dobrobiti?

O raziskovanju bomo z gosti_jami govorile_i in razmišljale ne (samo) kot o metodi znanstvenega dela, temveč predvsem kot sredstva za doprinos vidnosti in beleženju družbenega položaja, raznolikosti in zgodovine LGBTIQ+ oseb, izkušenj in skupnosti. Aktivistično raziskovanje torej.

Prideš, a ne? :)

 

Hiša resničnosti: pop up razstava – edicija Tiffany in Monokel

sobota | 15. februarja 2020 - četrtek | 20. februarja 2020

“Videle_i boste, da ni nič, kot se zdi na prvi pogled,” so besede, s katerimi se predstavlja Hiša iluzij, – trenutno eden najbolj popularnejših muzejev v Ljubljani. V njem kjer je mogoče najti več kot 40 eksponatov, ki vas bodo popolnoma zmedli.

Tudi v Hiši resničnosti, žal, nič ne bo tako, kot se zdi na prvi pogled.

Hiša resničnosti je pop up razstava, ki interaktivno predstavi rezultate raziskave Vsakdanje življenje transspolnih oseb v Sloveniji. Preko vsakdanjih predmetov in eksponatov, izdelanih v kulturi naredi sam_a, ponuja senzibilen vpogled v intimo življenj transspolnih oseb v Sloveniji.

Zgrajena je tako, da cisspolnim osebam, kolikor je le mogoče, prvoosebno približa uvide v vsakdanje življenje transspolnih oseb. Transspolnim osebam pa z legitimacijo vsakdanjih življenj in izkušenj, četudi pogosto zelo utesnjujočih in napornih, sporoča, da so naša življenja pomembna in vredna upodobitve.

Si upaš sprehoditi se skoznjo? Nam jo boš pomagal_a preurediti?

Noč erotičnega filma

Iščete zanesljiv recept za razburljivo valentinovo? 14. februarja od 19. ure v Kinodvoru legendarni erotični kino Sloga spet obratuje!

Noč erotičnega filma Kinosloga. Retrosex. bo s pravo gostijo kultnih klasik in mejnikov letos nasitila do onemoglosti. Posebej bi vas želeli opozoriti in povabiti na sklepni film noči: ob 23.45 bo na sporedu prebojni prvenec in danes velika klasika gejevske erotike, igrivi, sanjavi in poletno ležerni Fantje v mivki (Boys in the Sand, 1971) broadwayskega plesalca in koreografa Wakefielda Poola. Fantje v mivki so bili prvi javno in uradno predvajani film s trdimi prizori gejevske spolnosti. Pisalo se je leto pred Globokim grlom in uradnim začetkom »porno šik« ere, kot ga pišejo zgodovinski anali. O filmu so poročali v prestižnih publikacijah Variety in The New York Times. Niso bili le šik – šik so bili prvi!

»Ljubeče in umetelno izdelani filmi Wakefielda Poola, ki nimajo nič skupnega z današnjimi, po tekočem traku produciranimi videi, so ekstatični eksperimenti v užitkih telesa in duha. /…/ ponudijo vpogled v napol pozabljen utopični trenutek, ko se je vizionarski film pridružil projektu transformacije spolnosti in družbe. /…/ V teku šestdesetih let, ko je Poole v New Yorku režiral reklame in odrske muzikale, so underground filmi pogosto upodabljali homoseksualne tematike, niso pa vključevali prizorov gejevske spolnosti. Ob izteku desetletja so se začeli v propadajočih art kinih vrteti pravi trdoerotični koluti. Ti poceni in anonimno izdelani pogrošni filmi so ranili Poolov estetski čut in ga podžgali k akciji. /…/ Njegov odgovor je bil mešanica lirične atmosfere filmov Jeana Cocteauja in Kennetha Angerja ter povsem moške trde erotike – tabuja, ki so se ga Andy Warhol, Pat Rocco in Jean Genet dotaknili, a ga nikoli zares prekršili. /…/ Poolova heroična vizija spolnosti brez občutka krivde je nazadnje zaplodila celo industrijo, čeravno je pornografija ob prehodu na video izgubila umetelnost svoje zlate dobe. ‘Želel sem posneti lep, lepo osvetljen, čudovit film, kjer bi bili ekipa in igralci lahko ponosni na to, kar počnejo,’ pravi Poole. ‘To je kasneje postala scenaristična formula. Toda jaz sem zbral ljudi, ki so resnično želeli biti skupaj, hoteli so se ljubiti in ne zgolj zaslužiti.’«
– Ed Halter, The Village Voice

»Nič več skrivanja po omarah … Fantje v mivki so tako cine-veritejski, da se gledalec na trenutke ustraši, da se bo še kamera sama pridružila akciji.«
– Variety

Se vidimo v Kinodvoru!
Vstopnice so že v prodaji (5,30 €; 4,50 € za člane Kluba Kinodvor, starejše od 60 let, dijake, študente in brezposelne).

Opozorilo: Osebam, mlajšim od 15 let, je ogled filma prepovedan, odsvetujemo ga tudi osebam, mlajšim od 18 let

Noé Kiss – Inkognito

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Noé Kiss : Inkognito jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org

Noé Kiss se je rodila kot Tibor leta 1976 v Kispestu. Od desetega do sedemnajstega leta je kot mlad talentiran nogometaš trenirala v velikem klubu Ferencváros. Po končani gimnaziji v Budimpešti je delala pri madžarski pošti kot raznašalec časopisov, pravi, da je takrat vzljubila pse in živali. Nekako tedaj, leta 1995, je prvič odšla na ulico v ženskih oblačilih, lasulja se ji je ujela v vejo in odletela z glave, a ji jo je uspelo hitro namestiti nazaj. Študirala je novinarstvo in sociologijo. Zdaj živi in dela v Pécsu kot tehnična urednica in skrbnica spletne strani revije Jelenkor.

Kiss sodi v mlajšo generacijo madžarske proze. S svojim pisanjem je ostro zarezala v madžarsko literarno in družbeno tkivo. Že prvi roman Inkognito, v katerem odkrito spregovori o svoji transspolnosti, je ne samo pretresljiva samoizpoved, temveč tudi odlično literarno delo. Spoznanje otroka v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, da njegova spolna identiteta ni tipična, je bila za Kiss tesnobna izkušnja z veliko ponižanj. Pisanje je imelo terapevtski učinek, po odzivih bralcev pa je mnogim pomagalo, da so se laže sprejeli. Kiss zanimajo mejne, skrajne situacije. Ne samo tiste na osebni ravni, kar transseksualnost gotovo je, ampak je prepričana, da je vredno pisati le besedila, ki imajo objektivno težo – družbeni kontekst pisanja je vsaj tako pomemben kot umetniški. Roman je bil prvič objavljen leta 2010, druga izdaja pa 2016.

Gabriella Gaál prevaja prozo in poezijo iz madžarščine (ki ne pozna spolov, kar je bilo pri prevodu tega romana še dodaten izziv).

 

 

/ odlomek /

 

Trg se je zrcalil v izložbi blagovnice. Sonce je na steklo narisalo drevesa, avtomobile, hiše z nasprotne strani. Sonce se je iskrilo, vetrobranska stekla, luči, okna so se bleščala. Parkirišče je pokril prah, sivo je pobarval bok časopisnega kioska in zidove. Avtomobili so se vozili mimo izložb, lovili so se v mozaiku steklenih tabel. Ljudje so se ustavili pred izložbo, ogledovali so si znižano pohištvo, poletne sandale, slamnike, vrtno orodje, jedilne servise. Ogledovali so si svojo zrcalno podobo.

Potegnila sem se pod drevo, v senco. Skril sem se pred svetlobo, pred pogledi ljudi. Na poti proti blagovnici sem naletela na najstnici. Smejali sta se mi. Kazali sta name za mojim hrbtom, medtem pa lizali sladoled. Videl sem, ker sem se ozrla. Sram me je bilo med normalnimi ljudmi. Le plazila sem se dalje v podnožju hiš, vse do blagovnice. Potegnil sem se v senco, vsi so se izogibali klopi z vonjem po urinu. Nisem mogla brez sramu pogledati ljudem v oči.

Sedela sem dvajset metrov stran od vhoda v blagovnico. Na klopci brez naslonila, potegnjen v senco dreves. Vstati s klopi, obiti parkirane avtomobile, iti čez cesto, vstopiti skozi vrata s fotocelicami, iti, gibati se, zdelo se je nemogoče. Tudi domov nisem mogla, povsod so bili ljudje. Ženske ali moški, ne taki kot jaz.

Veter je ujel veje dreves, sence so poplesavale na kamnih. Sončni žarki so segreli asfalt, plastični omet na blagovnici se je talil. Suha svetloba se je zrcalila na predmetih, vzela jim je ostrino. Na vse se je spustila enolična, brezbarvna svetloba. V izložbi blagovnice se je iskril trg. V steklu sem videla odblesk svojega obraza. Pergamentasto kožo, blede ustnice, sivi zenici. Videla sem samega sebe. Zgrbljen na klopi sem čakal na primeren trenutek.

*

Zamišljena slika me drži ujetega, ne morem razvozlati njene skrivnosti. Z njo se zbudim, z njo grem spat, ženska na sliki me ne izpusti. Na konici njenega čevlja zabliska svetloba, umazano bel madež na črnem laku. V brleči svetlobi se mi zasveti obraz. Kot da bi se svetloba vžgala v kožo in naredila obraz neviden. Veter se okrepi, odpihne s slike moje oči, usta, nos. Slika kljub temu ostane pred mano.

Zvok klavirja, škripajoči tečaji, neznanci med vrati. Prepih zavihra skozi sobo. V hrbtu me trga, kolena se mi šibijo, počasni, globoki vdihi. Sence, obrazi brez obrazov. Ena, dve, trikotnik, štirikotnik, šesterokotnik, oktogon, oktaeder, oktave na klavirju, sivo rjavi madeži na moljevih krilih.

Ženska figura v izložbi blagovnice, lasje ji padajo po ramenih, svetlo moder pas ji obkroža boke. Svetleča zaponka, svetleča zapestnica v svetlečem prahu. Sandali 5 990 forintov, suknjič 12 900 forintov, zapestnica 2 490 forintov. Sončni žarki potegnejo okoli nje svilnato zaveso, njena lepota slepi bolj kot sonce. Asfalt puhti od vročine, ženska stoji pred izložbo, gleda se v ogledalu.

V senci zasveti moja bledoličnost. Iz sence pogledam v slepečo svetlobo, pred očmi se mi blešči, tema je pokopana in zatlačena za očesni jamici. Ženska se ovije v snope svetlobe, ženska sije, blesti. Zgrbljen na klopi izpovedati ljubezen neznanki, nemo, zmleti besede med zobmi. Izpovedati ljubezen ženski, ki se lesketa v izložbi.

Preštevati sence. Poslušati dalje škripajoče tečaje, šepetanje, odmeve, preganjati žensko na sliki.

*

Zgrbljena na klopi čakam primeren trenutek. Nebo je temno kot oglje, nad strehami hiš je temno modro, okoli zvezd črno kot oglje. Hladno bele zvezde svetijo na modro črnem nebu, ulične svetilke so rumeno bele pike v temi. Neonske črke utripajo, črikajo na boku blagovnice. Prosojni plastični senčniki, figure na horizontu, figure na mojem obrazu, blede ustnice, sivi zenici.

Hrošči se zapletejo v svetlobo, sem ujetnik besed, sem ujetnik domišljijske slike. Ženska figura v izložbi blagovnice sije, ovita v svetlobne snope. Izbrisan obraz, narobe zapet suknjič, zdrsnjen prsni vstavek, sama sem. Zvezda, sije, zvezde, sijem. Kdo je ženska na sliki, v izložbi blagovnice. Čigav obraz sveti v svetlobi luči. V čigavo uho črikajo neonske črke sladke besede. Čigavo ime šepetajo drevesne krošnje. Komu izpovedati ljubezen.

Kolena se mi tresejo, veter, ki se vali po trgu, mi prodre do kosti. Iz oči mi kane solza, srce mi bije, utripa, pulzira. Ženska figura se zabriše v izložbenem steklu, toda prepoznam obraz, svoj obraz. Izpovedati ljubezen zgrbljeni ženski v izložbi, Tibor ljubi Noémi, Noémi ljubi Tiborja. Izpovedati ljubezen samemu sebi.

Na avtobusni postaji se izmenjujejo svetlobne reklame, blagovnica nemo straži nad trgom, zvok klavirja se zgubi v polmraku. Sam sem, zelo.

*

Iz oči mi je kanila solza, ko so tečaji začeli škripati. Molj je udaril ob lestenec in začel padati. Ležaji šripljejo, kazalec klikne, neznanci so med vrati. Megleno jih vidim, štiri figure v neonsko beli svetlobi. Prepoznam Évi, njena ročna ura se blešči, na nogavicah se ji prepletajo rombi. Vsi drugi, razen nje, so neznanci.

Stol škriplje, Evelin vstane od mize, Laca vdihne cigareto. Oblije me vročina, zavrti se mi, koleno zapičim v stranico fotelja. Ko bi se le lahko odklopila za trenutek. Ena, dve, tri, štiri, da bi lahko naredil nekajsekundni odmor, brez trepetanja, brnenja, resoniranja, škripanja. Minuto, ko mi živčnost ne bi stiskala srca.

Bivati, šest črk, navpično šest. ŽIVETI. Avtomobilska oznaka Romunije, dve črki, vodoravno štirinajst. RO. Tiskarska družina iz Gyome, štiri črke, vodoravno enaindvajset. KNER. Križanka leži na mizi. Na karikaturi je ženska v na pol odpeti bluzi, moški na pol med vrati, poanta šale je v sivo osenčenih kvadratih. Rešitev se lahko pošlje do dvajsetega septembra. Rok je že potekel, drugi oktober je, ura je dvaindvajset, triindvajset minut, štiriindvajset sekund.

Med vrati vidim dekleti in fanta. Ali dva fanta in dekle. Ali žensko v izložbi. Ali sebe.

35. FESTIVAL LGBT FILMA

23. 11. – 1. 12. 2019

LJUBLJANA/PTUJ/KOPER/MARIBOR/BISTRICA OB SOTLI/IDRIJA/TRST

Slovenska kinoteka, Kulturni center Q – Klub Tiffany; Mestni kino, Ptuj; MKSMC Botegin, Koper; GT22, Maribor; Mladinski center Bistrica ob Sotli; Filmsko gledališče Idrija; Cinema Ariston, Trst

 

LGBT Filmi 2019 zgibanka_NET

LGBT katalog 2019_176x250+3_

 

Novinarska konferenca: torek, 19. novembra ob 10. uri, Pritličje

Otvoritev festivala: sobota, 23. novembra 2018, ob 21. uri, Slovenska kinoteka

 

Spoštovane_i,

vabimo vas na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 19. novembra 2019, ob 10. uri v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana.

Konec aprila 1984 je v Ljubljani potekal prvi festival Magnus, s podnaslovom Homoseksualnost in kultura. V tednu dni so se poleg razstave in predavanj v galeriji Škuc in v Križankah odvrteli tudi filmi Fassbinderja, Friedkina, Lamberta, Praunheima in drugih. Šlo je za prvo javno prezentacijo homoseksualne kulture ne samo v Jugoslaviji, temveč na celotnem področju vzhodne Evrope. Filmski del tega festivala štejemo kot prvi filmski festival, ki se je nato pod različnimi imeni selil na druge lokacije, tudi v Cankarjev dom in Kapelico, dokler se ni pod imenom Festival gejevskega in lezbičnega filma ustalil v Slovenski kinoteki. Ob 30-letnici se nam je zaradi razširitve tematskega polja in želje po vključitvi različnih delov naše skupnosti zdelo primerno, da ga preimenujemo v festival LGBT filma.

Na letošnjem 35. festivalu LGBT filma bomo v celoti predvajali 26 dolgih in 16 kratkih filmov. Festivalska selekcija se vsako leto trudi izpostaviti raznolike LGBT filme; tudi tiste, ki niso nastali v evropskem ali anglo-ameriškem območju, in so zato mnogokrat neupravičeno spregledani. Letošnji filmi prihajajo iz 30 držav: Argentine, Avstralije, Avstrije, Brazilije, Filipinov, Francije, Gruzije, Gvatemale, Hong Konga, Indonezije, Irana, Irske, Italije, Japonske, Kanade, Kitajske, Kolumbije, Luksemburga, Mehike, Nemčije, Nizozemske, Romunije, Slovenije, Srbije, Švedske, Švice, Velike Britanije, Venezuele, Vietnama in ZDA.

Osrednji program festivala se bo v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvrtel med 23. in 30. novembrom. Tam bomo letos tudi otvorili festival z brazilskim filmom Greta in nastopom nizozemske gostje festivala, evropske zvezdnice med kraljicami preobleke, Lady Galore.

Kot vsako leto bo festival s ponovitvijo nekaterih filmov potekal še v Kopru, Mariboru, na Ptuju, v Bistrici ob Sotli, Idriji in tudi v Trstu. OFF program festivala bo potekal v Kulturnem centru Q – Klubu Tiffany na Metelkovi.

Predfestivalski dogodki se začnejo že 11. 11. v Slovenski kinoteki z japonskim predfilmom Queer Japan in pogovorom z japonsko umetnico Saeborg, ki bo dan pozneje otvorila svojo razstavo v ljubljanski Galeriji Vžigalica. Program se z dokumentarcem o prvem lezbičnem TV magazinu na svetu, Laesbisch-TV, Best of 1991-1993, in pogovorom z njegovo režiserko nadaljuje 21. 11. v OFF programu na Metelkovi.

Poleg že omenjenih gostij, japonske umetnice Saeborg in nemške režiserke Mahide Lein, festival letos občinstvu predstavlja rekordno število gostij_ov. Na otvoritvi se nam bo predstavila Lady Galore, ki bo naslednji dan, 24. 11., skupaj z režiserjema Lazlom in Dylanom Tonkom predstavila nagrajeni dokumentarec o svojem življenju, Galore. V petek, 29. 11. se nam bodo pridružili kar trije režiserji.  Na projekciji srbskih kratkih filmov bo z nami režiser Stefan M. Mladenović; na pogovoru po svojih filmih – prvem feminističnem queer porno filmu na Kitajskem, The Hutong Vibe, in dokumentarcu Mavrični oče – se nam bo pridružil kitajski režiser Popo Fan; po zadnjem filmu večera, Pogovori o tisti punci, pa romunski režiser Bogdan Theodor Olteanu. Naslednji dan bosta gostji_a festivala aktivistka za pravice interspolnih oseb, Deborah Abate, ki bo govorila o filmu Brez predalčkanja. Interspolna zgodba, in islandska_i nebinarna_en trans aktivist_ka in filmska_i ustvarjalka_ec Ugla Stefanía Kristjönudóttir Jónsdóttir, s katero_im se bomo pogovarjali o (tudi na našem festivalu vse bolj prisotnih) filmih z transspolno, interspolno in queerovsko tematiko.

V Mariboru se nam bodo 27. 11. po projekciji slovenskega filma Skupaj predstavili njegovi ustvarjalci.

V času festivala bosta potekali tudi dve delavnici. Ugla Stefanía Kristjönudóttir Jónsdóttir bo vodil_a letošnjo brezplačno filmsko delavnico, ki bo potekala 30. 11. in 1. 12 v Slovenski Kinoteki, kritičarke slovenske veje mednarodnega združenja filmskih kritikov in publicistov FIPRESCI, pa bodo v času festivala vodile v kavarni Kinoteke pogovore o izbranih festivalskih filmih. Pogovore bomo z zainteresiranimi udeleženkami_ci in kritičarkami zaključili s snemanjem podcasta FilmFlow.

Festival LGBT filma letos praznuje 35. obletnico prve edicije, ki se je leta 1984 zgodila pod imenom Magnus. Filmske podobe lahko v času nasilja nad skupnostjo ponudijo zatočišče, filmi pa so bili in so še platforma politične artikulacije skupnosti. Tako je letos rdeča nit festivalske selekcije pogum in vzdržljivost LGBT+ v nenaklonjenem svetu, ki ga s svojimi upori dela boljšega. Z dokumentarcem o pionirkah LGBT+ filmov, Lezbe kamera akcija, se spominjamo neustrašne babice lezbičnega filma in prijateljice festivala Barbare Hammer ter mnogih drugih LGBT+ ustvarjalk_cev, ki so v preteklosti v roke vzele_i kamero in posnele_i svoje zgodbe.

Film Vita in Virginia je poklon dvema briljantnima umetnicama 20. stoletja, Virginii Woolf in njeni_nemu Orlandu, Viti Sackville-West. Cannski dobitnik Queer palme in nagrade za najboljši scenarij, Portret goreče mladenke režiserke Céline Sciamma, je postavljen v 18. stoletju in govori o slikarki ter uporniški ženski, ki jo ta poskuša naslikati. Gruzijski nagrajenec Sarajeva In potem sva zaplesala v ritmu bobnov spremlja mladega plesalca Meraba, ki poskuša priti v elitni Gruzijski nacionalni ansambel, a se spolno rigiden gruzijski ples ne sklada z Merabovo mehkobo gibov. Song Lang pa je vietnamski poklon Saigonu osemdesetih, v katerem se romanca med med dvema moškima odvije na kulisi tradicionalne potujoče opere Cai-luong.

V letošnjem izboru filmov najdemo veliko takih iz Srednje in Južne Amerike, ki nas v specifičnem počasnem ritmu popeljejo v intrigantne zgodbe: npr. gvatemalski film Tresenje o poročenem očetu Pablu, ki se mu ob priznanju afere z moškim življenje v tradicionalni katoliški državi iztiri in je prisiljen pristati na cerkveno konverzijsko terapijo. Že omenjen otvoritveni film Greta je intimen film o gejevskem medicinskem bratu Pedru, ki skrbi za hudo bolno trans-spolno prijateljico Danielo, vmes pa najde stik z obsojenim moškim na begu, Jaz nemogoče pa je pretresljiva pripoved o zamolčanosti interspolnosti.

Pester dokumentarni program v fokus postavlja najbolj spregledane dele LGBT+ skupnosti. Velikokrat spregledana tema interspolnosti in nasilja spolne binarnosti se pojavi še v že omenjenem dokumentarcu Brez predalčkanja. Film Obmejne ptice nas popelje v Jordanijo, kjer bivajo LGBT+ osebe – gej imam, trans najstnica, iraški begunec in lezbična aktivistka – v nekakšnem limbu med tradicijo, grožnjami s smrtjo in željo po svobodi. Mavrični oče osvetli očete LGBT+ ljudi na Kitajskem, Calalai spolno nebinarno indonezijsko ljudstvo Bugis, Queer Japan pa raznoliko queer skupnost v deželi vzhajajočega sonca.

 

Tu omenjeni in drugi filmi letošnjega bogatega izbora nam kažejo izjemen razpon LGBT+ življenj, s katerimi potujemo skozi različne prostore in časovna obdobja, zato so mnogi od filmov v zadnjem letu našli svoj prostor na domala vseh najpomembnejših filmskih festivalih. A izbrani filmi imajo tudi politično plat, saj kažejo globalno stanje LGBT+ pravic danes; kam smo prišli v zadnjih stoletjih in desetletjih ter kaj moramo za bolj odprto družbo narediti v prihodnosti. O njihovi kvaliteti pa bo lahko odločala tudi publika, ki bo z ocenjevanjem izbrala najboljši film – na drugi strani pa še tričlanska mendarodna žirija, ki bo izbirala le med igranimi celovečerci.

Podrobnejši opis programa in napovednike filmov najdete na naši spletni strani: http://www.lgbtfilmfest.si/

 

LJUBLJANA

Ljubljana, Slovenska kinoteka

 

sobota, 23. 11.

21.00 – Otvoritev!

Greta, Brazilija, 2019, 97′, ap, svp

Sedemdesetletni bolničar Pedro pomaga pobegniti hospitaliziranemu zaporniku Jeanu, da bi njegovo posteljo spraznil za svojo transspolno prijateljco Danielo. Jeana skrije in zdravi pri sebi doma, med njima pa se splete napeto čustveno razmerje.

 

nedelja, 24. 11.

17.00 Kratki filmi:

Poslednja romantika (Os últimos românticos, The Last Romantics), João Cândido Zacharias, Brazilija, 2019, 12′, ap

Agnes (Framing Agnes), Chase Joynt, Kanada/ZDA, 2018, 19′, ap

Risk, Tina Novak, Slovenija, 2018, 19′, ap

Inverzija (Inversion), Elyas Askarpour, Iran, 2019, 13′, brez besed

Lolo, Leandro Goddinho, Paulo Menezes, Nemčija/Brazilija, 2019, 13′, ang.

18.30

Galore, Nizozemska, 2019, 74’, ap, svp

Lady Galore, ki se bojuje za vidnost in solidarnost, je ikona evropske dreg skupnosti. Za Sanderja den Baasa, moškega, ki stoji za njo, ta predanost začne pobirati svoj davek zaradi zdravstvenih težav. Obilo blišča in drega!

Po projekciji pogovor z Lady Galore in z obema režiserjema Lazlom & Dylanom Tonkom.

20.30

Vita in Virginia (Vita & Virginia), Irska/VB, 2018, 110’, sp

Resnična zgodba o strastnem razmerju med literarno samohodko Virginio Woolf in enigmatično aristokratinjo Vito Sackville-West ter hkrati filmska pripoved o nastajanju romana Orlando, ki ga je njuno razmerje spodbudilo.

 

ponedeljek, 25. 11.

17.00

Billie in Ema (Billie and Ema)Filipini, 2018, 107′, ap, svp

Zgodba o Billie, falotinji iz velikega mesta, je postavljena v sredo devetdesetih, ko je izgnana v San Isidro k svoji samski teti, tudi učiteljici religije. Billie skriva svojo identiteto, dokler se ne zbliža z vzorno dijakinjo Emmo, za katero se izkaže, da je noseča.

19.00 Svetlolasec (Un rubio/The Blond One), Argentina, 2019, 108′, ap, svp

Gabriel se preseli s prijateljem Juanom v predmestje Buenos Airesa. Razmerje, ki se je začelo kot priložnostno seksualno srečanje, se kmalu razvije v nežno in globko intimno vez, polno lepote in trpkosti. Suspenz in poigravanje z moškostjo, značilna za že znanega argentinskega režiserja.

21.15
Tla pod nogami (Der Boden unter den Füßen/ The Ground Beneath My Feet), Avstrija, 2019, 108′, ap, svp

Še ne tridesetletna Lola nadzoruje svoje osebno življenje enako neizprosno in učinkovito kot optimizira dobiček v službi ali občasno konzumira erotično razmerje s svojo šefico. Ko dobi v oskrbo svojo sestro Conny z duševnimi težavami, ji začne realnost uhajati iz rok.

 

 

torek, 26. 11.

17.00

Song Lang, Vietnam, 2018, 90′ , ap, svp

V osemdesetih v Saigonu je Linh Phung zvezda potujoče tradicionalne operne skupine Cai-luong, ki se je zadolžila pri lokalnem oderuhu. Izterjevalec dolgov Dung se zbliža z igralcem Linhom Phungom. Slikovit film o srečanju umetnosti in življenja  je prejel številne nagrade, tudi za režijo v Pekingu.

19.00

Lezbe kamera akcija (Dykes camera action)ZDA, 2018, 58’, svp

Režiserke Barbara Hammer, Su Friedrich, Rose Troche, Cheryl Dunye, Yoruba Richen, Desiree Akhavan inVicky Du, filmske kritičarke B. Ruby Rich in Jenni Olson ter druge spregovorijo o pretresljivih in navdušujočih zgodbah o tem, kako so v filmu prikazale queerovsko identiteto od 70-ih naprej. – V spomin na Barbaro Hammer.

20.30

Divji (Sauvage/Wilde)Francija, 2018, 98′, ap, svp

Dvaindvajsetletni Leo se za majhen denar prodaja na ulicah. Moški pridejo in grejo, sam pa ostaja na istem mestu. Hrepeni po ljubezni in zvezi, čeprav je njegova prihodnost zelo negotova Film, v katerem ne manjka eksplicitnih prizorov, ki spominjajo na dokumentarne, je dobil številne nagrade.

 

sreda, 27. 11.

17.00

Buddies,ZDA, 1985, 81′, svp

To je prvi celovečerni film, sicer nizkoproračunski, s katerim je leta 1987 umrli režiser Arthur J. Bressan, Jr načel temo aidsa. V filmu spremljamo usodo njujorškega geja, ki postaja »buddy« oziroma prostovoljni prijatelj geju, ki umira za posledicami aidsa. Med njima se razvije tudi resnično prijateljstvo.

Po filmu pogovor s skupino Legebitra!

19.00

Tresenje (Temblores/Tremors), Gvatemala/Francija/Luksemburg, 2019, 107′, ap, svp

Življenje v današnjem glavnem mestu Gvatemale. Štiridesetletni Pablo je priljubljen in znan kot »dober človek«, poročen moški, oče dveh otrok in predan vernik. Ko se zaljubi v Francisca, so njegova žena, družina in cerkev odločeni, da ga bodo rešili in ozdravili. Pablo pa se pod številnimi pritiski izgublja in ostaja sam. Film je prejel številne mednarodne nagrade.

21.15

Jaz, nemogoče (Yo Imposible/Being impossible)Venezuela/Kolumbija, 2018, 97′, ap, svp

Ariel po obisku zdravnika dobi dvoumno diagnozo, zato začne raziskovati svojo preteklost. Odkrije, da se je rodila kot interspolna oseba, a je bila kot dojenček podvržena neštetim operacijam, s katerimi so iz nje hoteli narediti »pravo« žensko. Občutljiv in izjemen film o interspolnosti in samoodločanju o lastnem telesu in življenju.

 

četrtek, 28. 11.

17.00

Obmejne ptice (Birds of the Borderlands), Avstralija, 2018, 92’, ap, svp

Protagonistke_i, ujete_i med kruto tradicijo, grožnjami in sanjami o svobodi je v napetem dokumentarcu ujel_a genderqueer avstralska_i režiser_ka Jordan Bryon. Njeno_njegovo začasno stanovanje v Ammanu je bilo pribežališče za LGBTQ+ ljudi iz Jordanije, Irana in Bejruta. Gverilsko posnet dokumentarec pretrese in povzroča kurjo polt.

19.00

Portret goreče mladenke (Portrait de la jeune fille en feu/Portrait of a Lady on Fire), Francija, 2019, 119′, sp

Novi film znane režiserke Céline Sciamma, dobitnik queer palme v Cannesu, postavljen v Francijo 18. stoletja. Slikarka Marianne po naročilu slika poročni portret Héloïse brez njene vednosti. Dan za dnem opazuje svoj model, zato da jo lahko ponoči na skrivaj slika. V času pred bližajočo se poroko pa se ženski tudi intimno zbližata.

21.15

In potem sva zaplesala (And Then We Danced), Švedska/Gruzija/Francija, 2019, 105′

Merab že od malega trenira ples pri narodni gruzijski skupini. Njegov svet se zamaje, ko se skupini pridruži karizmatičen Irakli in postane njegov največji tekmec, vanj pa se tudi zaljubi. Ko se Merab razkrije kot gej, v konzervativn družbi tvega vse, pravega zaveznika pa najde povsem drugje. Nagrada za glavno vlogo na sarajevskem festivalu.

 

petek, 29. 11.

17.00 Srbski kratki

Običajno življenje (Život običnog tempa), Aleksandar S. Kalezić, Srbija, 2013, 7’

Tranzicija, Milica Tomović, Srbija, 2016, 22’, ap

Zid, Branislav Kostić, Srbija, 2018, 8’

Mimogrede (U prolazu), Ana Kala, Srbija, 2014, 12’

Quiero decirte, Stefan M. Mladenović, Srbija, 2017, 17’, ap
Pogovor z režiserjem Stefanom M. Mladenovićem.

18.30

The Hutong Vibe, Kitajska, 2016, 18’, ap

Prvi feministično queerovski porno film, posnet na Kitajskem.

Mavrični oče (Papa Rainbow)Kitajska, 2016, 80’, ap, svp

Dokumentarec predstavi šest kitajskih očetov, ki spregovorijo o izkušnjah s svojimi LGBT otroki. Ko se tako pogumno izrečejo proti diskriminaciji in stigmatizaciji, hkrati na novo ovrednotijo, kaj pomeni zaščititi svojo družino, in postanejo pionirski aktivisti za družbo enakosti in raznolikosti.

Na projekciji se nam bo pridružil režiser Popo Fan.

21.00

Pogovori o tisti punci (Câteva conversații despre o fată foarte înaltă/Several Conversations About a Very Tall Girl)Romunija, 2018, 70′, ap, svp  

Dve dekleti se pogovarjata o punci, ki je bila nekoč z vsako posebej v razmerju. Ko se sami intimno zbližujeta, pa se vrzel med njima poglobi. Intimna lezbična drama se dogaja na ozadju zadušljivih predsodkov do homoseksualnosti v sodobni romunski družbi.

Po projekciji pogovor z režiserjem Bogdanom Theodorom Olteanujem.

 

sobota, 30. 11.

17.00

Brez predalčkanja. Interspolna zgodba (Ni d’Eve ni d’Adam. Une histoire intersexe/No Box for me. An Intersex Story), Francija/Švica, 2018, 58’, ap, svp 

M in Deborah sta se rodili, tako kot 1,7 odstotokov populacije, kot interspolni osebi – torej s spolnimi znaki, ki se razlikujejo od binarnega razumevanja moškega in ženskega spola. Tudi M in Deborah sta bili tako kot mnoge intespolne osebe prisiljeni v nepotrebne kirurške postopke, s katerimi naj bi »normalizirali« njuni telesi

Po projekciji pogovor z nastopajočo Deborah Abate.

18.45

Mamu (Mamu: And a Mother Too)Filipini, 2018, 120′, ap, svp

Transspolna seksualna delavka v poznih štiridesetih letih je okupirana predvsem s povečanjem prsi iz poklicnih razlogov. V njeno življenje nepričakovano vdre osirotela transspolna nečakinja, ki pretrese njeno življenjsko držo.

Po projekciji pogovor o TIQ filmih z gostujočo_im režiserko_jem Uglo Stefanío Kristjönudóttir Jónsdóttir.

21.30

Razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni mednarodne žirije!

Nož v srce (Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Francija/Mehika/Švica, 2018, 102′, ap, svp

Pariz, poletje 1979. Anne (Vanessa Paradis) je režiserka tretjerazrednih gejevskih porničev. Ko jo zapusti ljubimka, montažerka Lois, se Anne odloči posneti svoj najbolj ambiciozen film, da bi znova osvojila njeno srce. Toda njeni igralci začnejo drug za drugim skrivnostno umirati. Misteriozen in retro nostalgičen morilski triler je pobral veliko nagrad, predvajan pa je bil tudi na festivalu Kurja polt.

Po projekciji razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po ocenah občinstva – v preddverju.

 

PREDFILM – Slovenska kinoteka

ponedeljek, 11. 11. – 19.00

Queer Japan, ZDA/Japonska, 2019, 100’, ap, svp

Kalejdoskopski pogled na bleščeče in vsakdanje razsežnosti LGBTQ+ kulture v sodobni Japonski. Pred kamero o svojih izkušnjah spregovorijo umetnice_ki, aktivistke_i in druge_i v najširšem spektru spolov in seksualnosti. Vidimo lahko blišč parad ponosa in igrive underground partije v luči fetišističnih posebnosti.

Po projekciji pogovor z japonsko umetnico Saeborg. – V sodelovanju z galerijo Vžigalica, kjer Saeborg razstavlja od 12. 11. do 12. 1.

 

OFF

Škuc – Kulturni center Q (Tiffany)

Metelkova-mesto, Ljubljana

 

četrtek, 14. 11. – 19.00

Tiffany ARTikulacija: LGBT igralstvo v fokusu – pogovor z igralci

 

četrtek, 21. 11. – 20.00 LAESBISCH-TV, Best Of 1991-1993, Nemčija, 2018, 101’, ap

Prvi lezbični TV magazin na našem planetu! Izjemen dokument raznovrstne, dandanes skorajda izginule scene »samo za ženske« iz 90-ih. Več kot 130 lezbijk je sodelovalo v produkciji 27-ih enournih mesečnih oddaj o mednarodnih dogodkih, umetnosti, politiki, športu, seksu … vedno z lezbičnofeministične perspektive.

Po projekciji pogovor z režiserko Mahide Lein.

 

nedelja, 1. 12.

19.00 Calalai: vmesnost (Calalai: In Betweenness), Indonezija, 40’, ap

Film prikazuje ženske v kulturi South Sulawesi Bugis, ki je stoletja sprejemal spolno raznovrstnost s prepričanjem, da obstaja pet spolov, eden od njih pa je calalai. Kdo so calalai? Kako dinamika spolov, spiritualnosti in performativnosti določa vsakdanje življenje ljudstva Bugis?

Pogovor z režiserko Kiki Febriyanti.    

20.30 Žalostne hribovke (Die traurigen Mädchen aus den Bergen/ The Sad Girls of the Mountains), Nemčija, 2019, 82’, ap

Štiri depresivne najstnice se umaknejo iz patriarhalne družbe in začnejo novo življenje v samotnem hribovju. Svojo melanholijo transformirajo v porno spletno stran Sad Girls, s katero služijo za svoje preživetje. Žalost postane dejanje kontrakulturnega upora v mockumentarcu o porno zvezdah, feminizmu in prevladujočem moškem pogledu.

 

 

TRIESTE/TRST, Cinema Ariston, via Romolo Gessi 14

torek, 26. 11.

18.30 Billie in Ema (Billie and Ema)Filipini, 2018, 107′, ap, ivp

21.00 GretaBrazilija, 2019, 97′, ap, ivp

 

 

PTUJ, Mestni kino, ob 15.00

sreda, 27. 11.  – 15.00 Song LangVietnam, 2018, 90′, ap, svp

četrtek, 28. 11.  – 15.00 Billie in Ema (Billie and Ema)Filipini, 2018, 107′, ap, svp

 

 

KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00

četrtek, 28. 11. – Nož v srce (Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Francija/Mehika/Švica, 2018, 102′, ap, svp

petek, 29. 11. – SkupajSlovenija, 86′

Dramski igralec Luka živi v zunajzakonski zvezi s partnerjem, zdravnikom Matejem, in njegovo hčerko Mio. Ko Matej nepričakovano umre, se morata Luka in Mia spopasti tako s praznino po njegovem odhodu, kakor tudi z njegovimi homofobičnimi starši, ki si želita skrbništvo za vnukinjo.

 

 

sobota, 30. 11. – Mamu (Mamu: And a Mother Too)Filipini, 2018, 120′, ap, svp

 

 

MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00

sreda, 27. 11. – SkupajSlovenija, 86′

četrtek, 28. 11. – Nož v srce (Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Francija/Mehika/Švica, 2018, 102′, ap, svp

petek, 29. 11. – Billie in Ema (Billie and Ema)Filipini, 2018, 107′, ap, svp

 

Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, ob 20.00

sobota, 23. 11. – SkupajSlovenija, 86′

 

Filmsko gledališče Idrija, ob 19.00

sobota, 23. 11. – Z ljubeznijo, Simon (Love, Simon), ZDA, 2018, 110′, sp

Vsakdo si zasluži veliko ljubezensko zgodbo. Toda sedemnajstletni Simon mora šele priznati staršem in prijateljem, pa tudi sebi, da je gej, povezan le z neznanim gejevskim vrstnikom na spletu, čigar identitete zlepa ne more ugotoviti. Ko bo razrešil obe zagati, bo spremenil tudi svoje življenje. Zabaven, napet in feel-good film o odraščanju in razkritju.

 

V Ljubljani bosta v času festivala potekali brezplačni filmska in kritiška delavnica – prijava je obvezna: na ales.festival@gmail.com.

 

SPREMLJEVALNE PRIREDITVE

 

petek, 22. 11.

10.00-15.00 FF, Modra soba: Srečanje LGBT literature ex-yu, okrogla miza

20.00 Galerija Škuc: literarno branje LGBT ex-yu

 

sobota, 23. 11.

23.30 Kinoteka: otvoritveni koktajl parti z Lady Galore

24.00 Klub K4: otvoritveni žur

 

sobota, 30. 11.

23.00 Škuc-Kulturni center Q (Tiffany) in Škuc-LL (Monokel): zaključni žur

 

petek, 13. 12.

20.00 Galerija Škuc: tradicionalni večer zbirke Lambda!

 

Organizator festivala in založnik filmskega kataloga

Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana

tel./fax 01 430 3530

www.skuc.org

 

Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Cinema Ariston Trst

 

Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi.

 

Informacije

Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530

Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524

 

lgbtfilmfest.si

www.ljudmila.org/siqrd/fglf

https://www.facebook.com/slo.fglf

https://www.instagram.com/fglf.lj/

Festival so podprli: Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za zdravje, Veleposlaništvo Švice, Institut francais, Škuc-Magnus, TransAkcija, Lezbična četrt, FF, Galerija Vžigalica, DPZN Koper, Gimnazija Ptuj, Mestni kino Ptuj, Fundacija Sonda, GT22, MKC Maribor, Filmsko gledališče Idrija, Knjižnica Idrija, MC Bistrica ob Sotli, La Cappella Underground, Arcigay, Radio Študent, Lezbomanija, Torek ob petih, Tam tam, Narobe, Mladina, klub Monokel, klub Tiffany, Pritličje, K4, DHL in drugi.

Free LGBT Tour in English and Slovene | LGBT Film Festival 2019

We are proudly announcing that the Ljubljana LGBT Tour will be part of the 35th LGBT Film Festival program. Join us on a free walking tour in English and Slovene on 30th November at 11AM.

Book your spot: https://alternativetoursljubljana.com/2019/11/14/free-tour-during-lgbt-film-festival-2019/ (Reservations are required. Please note that places for each tour are limited and will be allocated on a first come first served basis.)

The festival was first organized in 1984 as part of the Magnus Festival. It is the oldest LGBT film festival in Europe and at the same time the oldest international film festival in Slovenia. Film screenings take place at the Slovenian Cinematheque, traditionally around 1 December – World AIDS Day.

Ljubljana LGBT Tour was designed by local longstanding LGBT activists and artists Suzana Tratnik and Brane Mozetič. The walking tour is a journey through pre-socialist and socialist struggles for the rights of lesbian, gay, bisexual, transsexual and queer community. It showcases places where it all kicked off, visits the current LGBTQ+ friendly clubs and cafés as well as presents the stories behind the politics of the LGBTQ+ movement.

When: Saturday, 30th November at 11AM sharp
Start: by the fountain near ŠKUC Gallery (Stari trg 34).
End: Metelkova city
Price: donation-based
Language: English & Slovene
Organized by: INURB Institute for Urban Questions / Alternative Ljubljana & ŠKUC Association.