 |
Pravkar izšel roman
Jeanette Winterson "Pomaranče
niso
edini sad", pred tiskom Lillian Faderman "Več kot
ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami
od renesanse do sodobnosti".
|
 |
 |
Bibliografija
literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku
zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem
dograjevanju.
|
|
|
 |
LESBO 13/14
Id. 2001: TEROR
Vrni v seznam kazala - LESBO
13/14
LLOBBY - notranji
Nizki start | Kdo
krati pravice | Zakaj sem postal | Geto
vrača udarec | Ljubljana po Stonewallu
| Novice
ZAKAJ SEM POSTAL NESTRPEN DO STREJTOV?
Brane Mozetič
Dva dni nazaj me je v gneči Tiffanija "napadla" punca,
češ da so jo kot strejterko v Monoklu odslovili. Zaprepadena je
dogodek primerjala z mojim v Galeriji in se na vse kriplje pritoževala.
Še največja muka ji je bilo vprašanje, kako so mogli vedeti, da
je strejt, ali ji na čelu piše ali kaj? Še sam sem se začudil
nad svojo reakcijo. Morda je bila kriva želja, da se je čim prej
znebim, a to bi lahko storil tudi drugače. Torej, s punco se nikakor
nisem strinjal, temveč sem ji navrgel nekaj v smislu, da je to
povsem razumljivo, da nestrpnosti večine do manjšine ne gre primerjati
z nestrpnostjo manjšine do večine ter da gre pri slednjem za povsem
pričakovano reakcijo ogroženega. In slednjič, kaj ni dovolj lokalov
in klubov, kamor lahko gre ter pusti edini lezbični prostor lezbijkam
— še huje, tudi prostor gejev bi lahko v svoji blazni toleranci
in sprejemanju pustila samim gejem, ne pa da jih moti s svojo
prisotnostjo.
Kakih deset let nazaj so bili moji pogledi bistveno drugačni.
Roza disko sem razumel kot prostor, ki je odprt za vse. Celo ponašali
smo se s tem, da je tja zahajala prava elita t.i. "drugačne"
ljubljanske scene. Verjetno smo naivno mislili, da nas bodo ob
spoznavanju tudi bolj sprejemali. Pa vse kaže, da se to ni zgodilo.
Njim se je zdelo kul, da so zahajali v Roza disko, obenem pa samoumevno,
da so bili v njem sprejeti. Morda so se tudi počutili kot tisti,
ki to dopuščajo, dovoljujejo, ne pa sprejemajo. Danes pa se zgrozijo,
če jim kdo zapre vrata. Ker strejti so nenazadnje le "vladarji,
gospodarji sveta in naša svoboda je v njihovih rokah". Verjetno
se jim ob kočljivih situacijah plete po glavi misel, da nam lahko
v trenutku vzamejo tisto, kar so nam blagohotno dopustili. In
verjetno zato ne gojim nobenih iluzij več o njih.
V tako (lahko tudi nezavedno) čutenje in mišljenje strejtov me
še najbolj prepričujejo letošnji dogodki. Zdi se, da smo se nekateri
odločili, da “ne bomo več pridni”. Da ne bomo več v vlogi drugorazrednih
državljanov milo gledali v oči dobrotnikov, ki nam natresejo nekaj
drobtin ali mešajo meglo. Da nam je končno nečesa dovolj. Postali
smo glasni in strejti so stopili skupaj, da nas po gobcu. Medtem
ko so bile ob primeru Galerije in Pohoda proti nestrpnosti klofute
še blage, ker je zadaj čemelo malce strahu, češ, kaj je pa zdaj
to, pedri in lezbijke protestirajo pred Mestno hišo, vzklikajo
protidržavna gesla, se derejo in žvižgajo, pa so ob primeru Rugelj
postale krepkejše. Kaj ne bi bile? Napadli smo njihovega glasnika,
ki ga sicer imajo za klovna, a mu vseeno dajejo na voljo ves svoj
medijski in drug prostor, da lahko izgovarja tisto, česar si oni
ne upajo. Ta reakcija strejtov, najprej moških, ki pa so se ji
pridružile tudi "lojalne" ženske, me je presenetila,
ker je združila tako desne kot leve, ideologija se je umaknila
spolni usmerjenosti. Kar naenkrat manjšina gejev in lezbijk ogroža
večino strejtov, ogroža jih v njihovi svobodi govora in sploh.
Da ne govorimo o tem, da so geji direktna “grožnja slovenskim
dečkom”, bodočim gradilcem podalpske državice. Taki državici geji
in lezbijke v neenakopravnem položaju ne moremo biti lojalni.
Lahko postanemo celo ne-poslušni ali v skrajnem primeru napadalni.
Nov napad pa povzroči še močnejši protinapad. In situacija je
jasna: na eni strani smo mi, na drugi pa strejti, ki nas še zdaleč
niso sprejeli, še tolerirajo nas težko ali le ob pogoju, če smo
pridni.
Morda pa na srečo obstaja še en način komunikacije s strejti.
Dokazati jim, da nas še kako potrebujejo. Ne samo da nas potrebujejo
v vlogi zdravnika, natakarja, ravnateljice, avtomehanika, sosede,
sina, hčere, mame, temveč tudi v vlogi geja in lezbijke! Tu mi
recimo pride na misel spor, ki sem ga imel z Ministrstvom za zdravje
okoli njihovega nesofinanciranja aids dejavnosti. Svoje vedenje
so spremenili, ko sem jim zagrozil, da bomo prekinili vse sodelovanje
z njimi. To pa tudi ne bi šlo, saj jih velik odstotek okuženih
med geji sili, da z geji na nek način le sodelujejo (že zaradi
vprašanj iz tujine). Trmoglavosti mesta Ljubljana se gotovo tudi
da stopiti na prste, včasih s pomočjo tujine. Morda pa bi veljalo
napisati pisemce županoma Pariza in Berlina, ki se bosta gotovo
kdaj srečala s kakim našim županom ali županjo? In takih primerov
je nič koliko. Protesti, nesodelovanje, bojkotiranje in drugi
načini, kakršne so uspešno uporabljali že v tujini. Verjetno je
potrebno ob delu s strejti postaviti svoje pogoje, če naj bi bilo
sodelovanje enakopravno ali zadovoljivo za obe strani.
Osebno pa mi vseeno ni pogodu ta nestrpna drža do strejtov. V
njej se sicer počutim močnejšega, kot da sem bolj zadovoljen s
sabo, a obenem bolj osamljen. Sicer pa pravijo, da prijatelja
spoznaš v nesreči. In če nič drugega, me je leto naučilo, da je
teh prijateljev vsak dan manj. So pa zato toliko bolj vredni.
Ljubljana, 30. 12. 2001
Vrni v seznam kazala - LESBO 13/14
LLOBBY - notranji | LLOBBY
- zunanji | RUSIJA | TEMA3MESEČJA - Nasilje| VEN IZ KLOZETA
| ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Ljudmila Poljanec |
SCENA | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
 |
|
