LESBO 13/14
Id. 2001: TEROR
Vrni v seznam kazala - LESBO 13/14
LLOBBY - notranji
Nizki start | Kdo
krati pravice | Zakaj sem postal
| Geto vrača udarec | Ljubljana po
Stonewallu | Novice
GETO VRAČA UDAREC
Nataša Velikonja
kaj se je dogajalo gejem, lezbijkam, biseksualcem in heteroseksualcem
v letu 2001
Leto 2001 je bilo za gejevski in lezbični aktivizem ter homo sceno
na splošno precej dinamično. Na eni strani se v državi in družbi
rapidno zvišujejo različne oblike nestrpnosti in diskriminacij,
na kar aktivisti in aktivistke sistematično in učinkovito reagirajo.
A pomembna in v marsičem odločilna razlika se kaže predvsem v
tem, da je vse dogajanje tega leta s precejšnjo intenzivnostjo
vdrlo v sam javni prostor, to pa je omogočilo, da dobijo v njem
ponovno mesto tudi diskurzi o homoseksualnosti — upajmo, da tokrat
nepovratno. Tam so namreč že bili, v davnih osemdesetih, preden
jih je nacionalna evforija znova potisnila na subkulturni rob.
1. Zadeve so se začele odvijati že okrog pomladnega referenduma
o umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Strah pred novimi
oblikami družinskih skupnosti in veselje do starih konvencij zasebnega
življenja sta tedaj v popolnosti prevladala: lahko bi rekli, da
je izid referenduma pokazal predvsem na jasno težnjo h konsolidaciji
in reprodukciji heteronomnih spolnih, pa tudi seksualnih vlog.
To je bilo očitno skozi sklicevanje na edini, nuklearni tip družinske
skupnosti, ki je kot normativ obstajal pred vsemi spremembami
družinskega življenja, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih.
Pred ponavljajočo se mantro o nujnosti očeta in matere kot predpogoja
zdrave rasti otroka so torej klonili tako liberalci kot konservativci,
tako levi kot desni, vsi trdno prepričani, da je spolna razlika
temeljna garancija družbenega reda, varnosti in sožitja.
2. V tem času se je zgodil incident v ljubljanski Cafe
Galeriji, ko je redarska služba prepovedala vstop v kavarno dvema
gejema. To je bil sicer re-make brezštevilnih podobnih, a pritajenih
kršitev in zagat, ki jih lezbijke in geji vsakodnevno doživljamo
zgolj zaradi seksualne usmerjenosti, zaradi glasnega in javnega
protesta pa je bil predvsem re-make dogodka izpred sedmih let,
ko je najemnik lokala na Ljubljanskem gradu gladko prepovedal
praznovanje desete obletnice gejevskega gibanja, ki bi se moralo
tam zgoditi. Eksces, ki si ga je dovolil najemnik Cafe Galerije,
je tokrat rezultiral v julijski akciji homo izpostave Urada za
intervencije, v “Obvoznici mimo nestrpnosti”, ki je ponovno obudila
akcijski, poulični, frontni nastop civilne družbe proti homofobiji.
Simbolna zasedba ulice kot javnega prostora je poudarila tudi
zahteve po ponovni presoji uveljavljenih meja med javnim in zasebnim,
ki diferencirajo in hierarhizirajo različne oblike seksualnosti
in seksualnih identitet.
3. Primer s Cafe Galerijo in akcija, ki je sledila, sta bila tako
medijsko in mnenjsko odmevna, kot je v jeseni sprožena ovadba
dr. Janeza Ruglja državnemu tožilstvu zaradi spodbujanja nestrpnosti.
Tudi v tem primeru gre za poseg v javni prostor in njegove meje:
omenjeni je namreč v enem od svojih intervjujev — kot že ničkolikokrat
doslej — razpredal o gejih kot “degenerirancih”, “izvržkih narave”
in podobno. Ne glede na izid ovadbe je najpomembnejša zgodba,
ki bo morda izšla iz že začetih polemik, vprašanje kategorije
“svobode govora”, ki naj artikulira javni prostor kot mesto občega,
ne pa večinskega. Zgleda namreč, da je doktor Rugelj svoj medijski
kapital dodobra izgradil prav na kalkuliranju z močjo, z doslednim
napadanjem najšibkejših socialnih skupin, žensk, homoseksualcev,
zdaj, v atmosferi islamofobične srditosti, tudi muslimank — to
je, z dikcijo, ki sicer nabira visoke javnomnenjske odstotke.
Po drugi strani pa ŠKUCova ovadba izhaja iz izhodišča, da so standardi
občega prav lepo artikulirani tako v ustavi kot zakonodaji — in
ti omejujejo pravice in svoboščine, če te posegajo v pra-vice
in svoboščine drugega. Ali sovražni govor sodi v kategorijo svobode
govora, pa je dilema, ki postaja v svetovnem merilu izjemno in
dolgoročno pomembna. Dobro bi bilo, da bi se v polni meri razmahnila
tudi tod.
4. V teku leta 2001 je bilo še mnogo primerov, ki so uspešno razbijali
globoko javno amnezijo glede tematik homoseksualnosti: naj omenim
protest Društva za nenasilno komunikacijo, ko je Srednja šola
tiska in papirja odpovedala sklop delavnic o nasilju zaradi delavnice
o homoseksualnosti. Novembra je slovenski PEN poslal Ministrstvu
za kulturo protest zaradi suma diskriminacije nad dvema ustvarjalkama,
ki pišeta literaturo z lezbično tematiko. Julija 2001 je v javnost
udarila Raziskava o diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti,
ki sta jo izvedli Mednarodna zveza gejev in lezbijk ILGA in lezbična
sekcija ŠKUC-LL. Raziskava je pokazala, da je konkretno izkušnjo
diskriminacije ali nasilja doživel vsak drugi gej ali lezbijka,
in sicer na različnih ravneh, od zaposlovanja, stanovanjske problematike,
zdravstva, vojaščine, policij-ske obravnave, če pri tem odmislimo
neenakopravni zakonodajni status, ki ga državni aparat, kot zgleda,
še ne misli opustiti.
5. Vse leto so se začenjale nove iniciative in nadaljevale stare.
1. maja se je na Metelkovi 6 odprla Lezbična knjižnica, ki gasi
predvsem študentsko žejo po aktualnem gradivu glede tematik, ki
vstopajo v politično ali družbeno življenje, to je, o registriranem
partnerstvu, starševstvu gejev in lezbijk, zgodovini feminizma,
gej-lezbičnega gibanja, študijah spolov in seksualnosti. Knjižnica
vztraja na prostovoljnem delu in ob knjižnih donacijah, obljubo
o stabilnem financiranju, ki se je županji Mestne občine Ljubljana
prismehljala na lice v soju medijskih žarometov po julijski “Obvoznici”,
pa je medtem tiho snedel začetek izgradnje nogometnega stadiona
za 20 tisoč prepričanih volilcev in volilk.
Če smo se iz dogajanj ob prelomu v devetdeseta naučili, kako bliskovito
lahko poniknejo nastavki govora o človekovih in državljanskih
pravicah gejev in lezbijk, je iz dinamike leta 2001 jasno, da
je boj za interpretacijo znova odprt. Poskusimo ga izpeljati tako,
da nad njim ne bo znova in dokončno prevladala nova lestvica prioritet.
Vrni v seznam kazala - LESBO 13/14
LLOBBY - notranji | LLOBBY
- zunanji | RUSIJA | TEMA3MESEČJA - Nasilje| VEN IZ KLOZETA
| ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Ljudmila Poljanec |
SCENA | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
