Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 13-14
(jesen-zima 2001).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 13/14
Id. 2001: TEROR

Vrni v seznam kazala - LESBO 13/14

LLOBBY - notranji

Nizki start | Kdo krati pravice | Zakaj sem postal | Geto vrača udarec | Ljubljana po Stonewallu | Novice


NIZKI START: LEGALIZACIJA ISTOSPOLNEGA PARTNERSTVA
Tatjana Greif

Izrecni poudarek Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)1 je na sklenitvi zakonske zveze izključno med partnerjema nasprotnega spola. Po 3. členu ZZZDR je “zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene”, katerega družbeni pomen je v zasnovanju družine. 2. člen istega zakona definira družino kot “življenjsko skupnost staršev in otrok”. Tudi 16. člen imenovanega zakona kot pogoj za sklenitev in veljavnost zakonske zveze terja “dve osebi različnega spola”. Načela enakosti pred zakonom, ki ga jamči 14. člen Ustave RS, ta zakon torej ne upošteva.

Ker istospolna partnerstva v Sloveniji zakonsko niso urejena, so istospolni pari diskriminirani s strani države in širše družbe, posledično pa so diskriminirani tudi otroci, živeči v teh skupnostih.

Leta 1997 se je Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) odločilo obravnavati pobudo za spremembo ZZZDR, ki bi omogočila pravno ureditev razmerij istospolnih partnerjev (pred tem je bilo v devetdesetih letih podanih že več tozadevnih pobud). Tedanji minister An-ton Rop je leta 1997 imenoval posebno delovno skupino za pripravo zakonskega predloga, v kateri sta na lastno zahtevo ŠKUC-LL in ŠKUC-Magnus2 delovala tudi predstavnika zainteresiranih lezbičnih in gejevskih skupin.3 Pristojna sekretarka na ministrstvu je bila Helena Kamnar, predsednik komisije dr. Karel Zupančič (Pravna fakulteta Ljubljana), člani pa: dr. Vesna Rijavec, dr. Matjaž Tratnik (Pravna fakulteta Maribor), Bernard Rojnik (Center za mentalno zdravje), Vera Kozmik (Urad za žensko politiko), dr. Metka Mencin Čeplak, Anton Bricman in mag. Tatjana Greif (Škuc-LL / Magnus).

Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete v Mariboru je po naročilu ministrstva izdelal osnutek zakona, vendar se je delovna skupina zaradi neskladij okrog le-tega odločila, da bo izdelala nov predlog zakona o registriranem partnerstvu. Ravno tako je odločila, da ne bo dopolnjevala že obstoječega ZZZDR.

Leta 1998 je bil predlog zakona o registrirani istospolni skupnosti dokončan. Ko-nec leta 1999 je bil predan v postopek medresorskega usklajevanja, kjer naj bi se zataknilo že na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je zavrnilo predvideno izvajanje nalog vodenja registra, češ da to področje ni v okviru njihovih delovnih nalog.4

Obstoječi predlog zakona o registrirani istospolni skupnosti uvaja register skle-njenih skupnosti, določa pogoje in postopek za sklenitev in prenehanje registrirane skupnosti. Pravni posledici registracije sta le dve: pravica in dolžnost preživljanja socialno šibkejšega partnerja/partnerice ter ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij.

Glavna pomanjkljivost zakonskega predloga je ta, da ne ureja osnovnih zadev na področju socialnega varstva, t.j. pravice do socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po partnerju/partnerici. Predlog zakona prepušča ureditev pravnih posledic vsakemu posameznemu področju, kar pomeni prelaganje vprašanja socialnih varščin na dolgoročni nivo. Poleg tega za partnerje ne uvaja statusa svojca, ki je zelo pomemben element zaščite partnerstva. Skratka, iz predlagane pravne rešitve izhaja zgolj za državo razbremenilna legalizacija medsebojne dolžnosti preživljanja, medtem ko nujno potrebne socialne varnosti partnerjev ne zagotavlja.

V procesu oblikovanja zakonskega besedila, ki je potekal v letih 1997-98, so se izkristalizirala nekatera stališča, ki ilustrirajo pomanjkljivo strokovno znanje na eni ter pomanjkanje politične senzibilnosti za zakonsko zaščito družbeno ranljivih skupin na drugi strani:
1) Pravni izvedenci in izvedenke delovne skupine so enoglasno zavzeli stališče, ki je v nasprotju s smotrom pravne zaščite istospolnih parov, zato se postavlja vprašanje, zakaj je MDDSZ v delovno komisijo imenovalo pravnike, ki nasprotujejo osnovni ideji predvidenega zakona, s čemer je v naprej onemogočilo dosego konsenza.

2) Besedilo osnutka zakona — primerjalno pravni vidik in utemeljitev, ki ga je izdelal Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete v Mariboru — kaže raven povprečne seminarske naloge. Neprofesio-nalni pristop k sami problematiki, diskriminatorna dikcija in princip kratenja pravic namesto podeljevanja le-teh odražajo generalno nepripravljenost za sprejemanje sistemskih rešitev.

3) V procesu pisanja predloga se je pojavil poskus vključitve izrecne prepovedi pravice gejev in lezbijk do posvojitve in skrbništva otrok.

4) Vprašljiva je bila vključitev specialista s področja psihiatrije v delovno skupino. Odkar je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 1991 homoseksualnost v celoti odstranila s seznama bolezni, je psihiatrična ekspertiza v tem in v podobnih primerih neutemeljena.

5) V smislu podkrepitve argumentov proti legalizaciji istospolnih partnerstev je bila močna težnja k sklicevanju na negativno javno mnenje in moralne zadržke. Glede na dokazljiv vpliv zakonodaje na sprejem vrednostnih norm v družbi in tesno povezanost med zakonodajo in javnim mnenjem, se je pri zaščiti manjšin neprimerno sklicevati na koncept moralističnega javnega mnenja, saj le-ta temelji na predsodkih in ne na preverjenih dejstvih ali praktičnih izkušnjah.
V poglavju ocena stanja in v primerjalno-pravnem pregledu mariborske Pravne fakultete lahko ugotovimo vrsto nekore-ktnih, zavajajočih, pa tudi izrecno diskriminatornih navedb. Med drugim je navedeno, da “…skupnost istospolnih partnerjev ni skupnost moškega in ženske ter zato ne more ustvarjati vseh tistih pravnih posledic, ki so tipične za zakonsko zvezo”. Ta navedba je zavajajoča, saj po obstoječem ZZZDR pravne posledice sklenitve zakonske zveze niso vezane na rojstvo otrok (npr. zakonsko zvezo lahko sklenejo tudi pari, ki ne morejo ali ne želijo imeti otrok). Zapisano je tudi, da je “poglavitni razlog pravnega urejanja zakonske zveze v zasnovanju družine”, kar predpostavlja obstoj ene same vrste družine (nuklearne heteroseksualne družine) in se ne odziva na situacijo v praksi. Pričakovali bi, da ocena stanja terja ravno upoštevanje razmer v praksi.

Brez vsake argumentacije je tudi stavek, da “ni mogoče trditi, da bi skupnost istospolnikov (sic!) enako kot skupnost matere in očeta vplivala na skladen otrokov razvoj" in napotek, da "zato ne bi kazalo dopustiti možnosti posvojitve niti zunajzakonske oploditve ali umetne osemenitve”. V nadaljnjem besedilu nato naletimo še na stavek: “…ni predvideno, da bi skupnost istospolnih partnerjev postala podobna zakonski zvezi”, ki je šolski primer predeterminirane izjave, saj pisec besedila ne more samopašno predvideti bodočega stanja.

Pri vsem tem se besedilo mariborske Pravne fakultete sklicuje na zakonodaje držav z alarmantno neurejenim stanjem na področju človekovih pravic, kot so Romunija, Rusija, Turčija, Srbija, Urugvaj, Nikaragva, Zimbabve etc., istočasno pa pravi, da “družbene razmere pri nas niso ravno primerljive z razmerami v Skandina-viji”. Sledeč takšni logiki, bi nič kaj optimistično lahko sklepali, da se Slovenija torej lažje primerja z ‘nerazvitimi’, kot z ‘razvitimi’ družbami. V zaokrožitev pregleda izbranih primerov naj le še citiramo ugotovitev imenovanega inštituta, da so opozicijske stranke na Danskem kljub nasprotovanju vlade vztrajale na sprejemu zakona o registriranem partnerstvu, ker so hotele “s tako radikalnim zakonom opozoriti nase”.5

Po daljšem prelaganju odgovornosti sem ter tja je do večjega posluha za problematiko zakonske zaščite istospolnih parov prišlo šele v času sedanjega mini-strstva, t.j. v mandatu ministra Vlada Dimovskega in sekretarke za družino Alenke Kovšca.

Ker je predlog zakona o registrirani istospolni skupnosti iz leta 1998 zelo tog in ozek in ker ne podeljuje nobenih pravic, je prišlo do pobude o njegovi dopolnitvi, preden bi bil posredovan v poslansko obravnavo. Pobudo je leta 2001 na MDDSZ vložila sekcija ŠKUC-LL.6

Ministrstvo se je na pobudo pozitivno od-zvalo in odprlo možnost dopolnitve obstoječega predloga oziroma izdelave novega predloga. Nato se je odločilo imenovati novo delovno skupino za pripravo zakona o registriranem partnerstvu. Ravno tako so bili na pobudo sekcije ŠKUC-LL v komisijo za dopolnitev zakonskega predloga oz. izdelavo novega predloga imenovani predstavniki in predstavnice vseh delujočih GLBT skupin: poleg ŠKUC-LL in Magnusa tudi Roza klub in Legebitra.

Tako je bilo glede legalizacije istospolnih partnerstev v letu 2001 odprto novo poglavje. Težko je predvideti bodoči razvoj ali celo izid prizadevanj za uvedbo te zakonske zaščite.

Podobne zakone pozna večina evropskih držav. Prva je leta 1989 sprejela zakon o registrirani skupnosti za osebi istega spola Danska, nato leta 1993 Norveška, leta 1994 Švedska. Islandija je leta 1996 uvedla kohabitacijo za homo- in heteroseksualne pare. Nizozemska je leta 1997 sprejela zakon o registriranem partnerstvu in kasneje še zakon o zakonski zvezi. Belgija ima od leta 1998 zakon Cohabitation légale, Francija pa od leta 1999 zakon o civilni pogodbi Pact civil de solidarité (PACS). Tudi v Nemčiji od leta 2001 geji in lezbijke lahko sklepajo registrirana partnerstva. V Italiji so lokalne oblasti (Pisa, Bologna) uvedle register kohabitacije. Španija na zveznem nivoju ščiti istospolna partnerstva, med leti 1993-95 so tudi številne lokalne in regionalne enote uvedle registracijo, po odločitvi parlamenta pa je Katalonija uvedla zakon, podoben nizozemski registraciji.

Med vzhodnoevropskimi državami jih je kar nekaj, ki so Slovenijo že prehitele. Madžarska je leta 1999 uvedla kohabitacijo za homo- in hetroseksualne pare, pred tem pa je leta 1996 razširila konzumacijo premoženjskih pravic izvenzakonskih partnerjev tudi na homoseksualne pare. Češka in Latvija sta v zaključnem postopku sprejemanja zakona o registriranem partnerstvu.
Po zagotovilih vladnega Urada za Evropske zadeve bo Slovenija harmonizirala svojo zakonodajo glede zakonske zaščite istospolnih partnerstev s pristopnimi pogoji Evropske unije do konca leta 2002.7

Raziskava ILGA-Europe in ŠKUC-LL o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti v Sloveniji je pokazala, da bi kar 74 % vprašanih lezbijk in gejev sklenilo registrirano skupnost, če bi jim zakonodaja to omogočala. Potreba po pravni ureditvi istospolnih zvez je torej več kot očitna.

V hrvaškem saboru so poslanci letos že odprli javno vprašanje o registriranem partnerstvu, čeprav še niso začeli s pripravami na spremembe, medtem ko v slovenskem parlamentu tega vprašanja ni zastavil še nihče. Ali si ga sploh kdo upa?

1 1 Ur. list RS 14, 1989.
2 Pisna pobuda sekcij ŠKUC-LL in ŠKUC-Magnus, z dne 25. 5. 1997, Vladi Republike Slovenije, za sodelovanje v postopku zakonskih sprememb.
3 T.Greif, Legalizacija istospolnih partnerstev v Sloveniji, Lesbo 1997.
4 Nove naloge so posledica uvedbe novih zakonskih določil, zato je takšen argument nelogičen.
5 T. Greif, Otroci drugorazrednih državljanov. Časopis za kritiko znanosti
(2001, v tisku).
6 Pisna pobuda ŠKUC-LL, z dne 21. 5. 2001.
7 Zagotovilo ministra za evropske zadeve RS Igorja Bavčarja, na tiskovni konferenci, dne 9. 5. 2000.


Vrni v seznam kazala - LESBO 13/14

LLOBBY - notranji |
LLOBBY - zunanji | RUSIJA | TEMA3MESEČJA - Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Ljudmila Poljanec | SCENA | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)

Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4