POROČILO:
ANKETA O DISKRIMINACIJI
NA OSNOVI SPOLNE USMERJENOSTI
Uvod
Delo
in zaposlovanje |
Zdravstvo
Ostala vsebina:
Demografski
podatki |
Nasilje
in nadlegovanje
| Stanovanje
| Vojaški rok
Razno | Zaključek
porocilo
v pdf obliki
| separat
in pdf file (first nine pages in Slovene)
DELO IN ZAPOSLOVANJE
Prvo vprašanje
v sklopu delo in zaposlovanje se glasi: “Ali ste bili na
delovnem mestu kdaj žrtev nadlegovanja zaradi spolne usmerjenosti?”
66,9% anketiranih je odgovorilo nikalno. 20,3% vprašanih meni,
da so že bili žrtev nadlegovanja zaradi spolne usmerjenosti na
delovnem mestu.3 7,6 % jih domneva, da so bili
nadlegovani. 5,2 % jih ni želelo odgovoriti.
Med
tistimi, ki so bili žrtve nadlegovanja na delovnem mestu zaradi
spolne usmerjenosti, ni pomembnejših odstopanj v spolni strukturi
ali izobrazbi - ženske so sicer na delovnem mestu bolj nadlegovane,
prav tako tisti z višjo izobrazbo. Razlika je večja pri starostni
strukturi: med tistimi, ki so bili na delovnem mestu nadlegovani
zaradi spolne usmerjenosti, je 26 % starejših od 25 let ter 17,1
% mlajših od 25 let. Starost je bistveni faktor tudi pri domnevanju
tega, ali so bili nadlegovani: kar 11% starejših od 25 let domneva,
da so bili nadlegovani, in le 1,4% mlajših od 25 let. Le 60,3%
starejših od 25 let je torej izrecno odgovorilo, da niso bili
deležni nadlegovanj. Razlika med 20,3% vseh, ki so bili nadlegovani,
in slabimi 40% starejših od 25 let, ki menijo, da so bili nadlegovani
ali to domnevajo, je izredno pomembna in bistveno izostri sliko
o realnem stanju nadlegovanja na delovnem mestu zaradi spolne
usmerjenosti - v skupni vsoti je v službenem okolju žrtev nadlegovanja
sicer vsak peti, realno pa je, po 25 letu, nadlegovan skorajda
vsak drugi gej ali lezbijka. Razliko gre verjetno pripisati
vstopanju mlajših v zaposlitveno obdobje, zaradi česar je tudi
manj izkušenj nadlegovanja na delovnem mestu - a čaka jih dobesedno
rožnata kariera.
Oblike nadlegovanja oziroma nasilja, ki so jih geji in lezbijke
najpogosteje izkusili na delovnem mestu, so žaljive opazke,
posmehovanje, spolno nadlegovanje (enak delež pri moških in
ženskah) in fizično nasilje.
2,9% anketiranih je bilo odpuščenih z dela zaradi homoseksualnosti
ali biseksualnosti, domneva jih 2,3%, kar 18,6% pa jih na vprašanje
ni želelo odgovoriti. Samo 76,2% jih izrecno odgovori, da
še niso bili odpuščeni z dela zaradi homoseksualnosti/biseksualnosti.
Izjemno visok delež tistih, ki niso odgovarjali - pravzaprav
je najvišji med vsemi anketnimi vprašanji - kaže, da obstaja enormen
strah gejev in lezbijk pred sankcijami znotraj delovnega okolja,
če bi se odločili problematizirati svojo zaposlitveno pozicijo.
Če ga primerjamo z le 5,2% tistih, ki niso želeli odgovarjati
na splošno vprašanje o nadlegovanju zaradi homoseksualnosti na
delovnem mestu, lahko sklepamo, da je stopnja dejanskega odpuščanja
gejev in lezbijk zaradi njihove spolne usmerjenosti mnogo višja.
Takšen sklep bi lahko ublažil podatek, da je med tistimi, ki niso
odgovarjali, 28,6% mlajših od 25 let: rubriko “brez odgovora”
bi v tem primeru potemtakem lahko tolmačili kot neidentificiranje
z vprašanjem nasploh. Da pa tovrstna razlaga vendarle ni tako
enoznačna in enostavna, govori dejstvo, da je med tistimi, ki
domnevajo, da so bili odpuščeni, kar 6,9% mlajših (in le 2,7%
starejših od 25 let); izrecen odgovor, da niso še bili odpuščeni
z dela, ponuja - onkraj pričakovanj - manj mlajših (68,6%) kot
starejših (86,3%): visok odstotek mlajših, ki niso odgovorili,
bi torej lahko razumeli tudi kot bolj pogosto izognitev mlajših
problematiziranju oziroma kot posledico zgoraj že omenjenega strahu
pred sankcijami odpuščanja z dela, ki ga bolj čutijo mlajši.
Naslednje
vprašanje sprašuje o tem, ali so bili zaradi istospolne usmerjenosti
kdaj v neenakopravnem položaju pri iskanju zaposlitve. 7% gejev
in lezbijk je že bilo v neenakopravnem položaju pri iskanju zaposlitve,
enak odstotek jih domneva, 13,4 % jih na vprašanje ni odgovorilo.
Odstotek tistih, ki so bili zaradi istospolne usmerjenosti v neenakopravnem
položaju pri iskanju zaposlitve, je višji pri moških; pri tistih,
ki imajo nad 25 let; in imajo višjo izobrazbo.
14,5 % vseh anketiranih meni, da jih istospolna usmerjenost
ovira pri napredovanju na delovnem mestu, 14 % jih o tem domneva,
11,6 % ni želelo odgovoriti. Tudi pri tem vprašanju je odstotek
višji pri moških; pri tistih, ki imajo nad 25 let; ter tistih,
ki imajo višjo izobrazbo. Pri vseh vprašanjih, povezanih z zaposlitvijo,
obstajajo visoki deleži, pa tudi visoke demografske razlike pri
odgovoru “domnevam”: visoki deleži v tej rubriki lahko
pomenijo to, da je diskriminacijo na delovnem mestu zaradi istospolne
usmerjenosti težko natančno locirati, saj se tisti, ki diskriminira,
verjetno poslužuje argumentacij, ki ne posegajo neposredno v spolno
usmerjenost, čeprav nanjo merijo. Geji in lezbijke namreč predpostavljajo,
da so razlogi slabših izhodišč in pozicij na delovnem mestu
homofobični: glede odpustitve z dela jih tako meni kar 2,3%;
glede neenakopravnega položaja pri iskanju zaposlitve kar 7%;
in glede ovir pri napredovanju kar 14%. Domneve so vselej večje
pri lezbijkah kot gejih; in pri bolj izobraženih kot manj izobraženih:
kar 21,3% lezbijk domneva (in le 7,7% gejev), da je istospolna
usmerjenost ovira pri napredovanju; enako domneva 20,3% višje
izobraženih (in le 9,2% tistih z osnovno in srednjo šolo).
Z drugimi gejevskimi-lezbičnimi konkteksti je primerljiva4
stopnja gejevske in lezbične razkritosti na delovnem mestu:
28,5% anketiranih gejev in lezbijk meni, da njihovi sodelavci/nadrejeni
na delovnem mestu vedo, da so homoseksualno/biseksualno usmerjeni:
30,8 % moških in 28% žensk; 12,9% do 25 let in kar 43,8% nad 25
let; ter 24,1% tistih, ki imajo dokončano osnovno in srednjo šolo,
in 35,4 % tistih z višjo izobrazbo. Kar 23,3% vseh anketiranih
domneva, da sodelavci in nadrejeni vedo za njihovo spolno usmerjenost
in le 37,8% jih izrecno trdi, da ne vedo - med njimi pa je
48,6% tistih, ki so mlajši od 25 let in le 23,3% starejših od
25 let.
Na precej visoko stopnjo razkritosti homoseksualnosti v delovnem
okolju kaže predvsem 43,8% outiranih gejev in lezbijk nad 25 let:
skorajda vsak drugi gej ali lezbijka, starejša od 25 let, sta,
kljub strahu in izkušenim ali pričakovanim sankcijam, na delovnem
mestu razkrita! Ob tem je skorajda nujno zavrniti predpostavke
o pregovorni skritosti gejev in lezbijk: subjektivizirano,
samozavestno doživljanje (homo)seksualne komponente lastne identitete
je v veliki meri prisotno v kontekstu ljubljanske gejevske-lezbične
scene, ki jo je anketa zaobjela.
Vrni
na vrh
ZDRAVSTVO
Med možne oblike diskriminacije nad istospolno populacijo sodi
tudi način zdravstvene obravnave. Med anketiranimi jih je kar
7,6 % izkusilo zapostavljenost pri zdravstvenih storitvah
zaradi spolne usmerjenosti. Lezbijke - med njimi jih je tovrstno
diskriminacijo čutilo kar 8 % - navajajo naslednje primere: poslabšan
odnos ginekologinje; odkrite žaljivke, šikaniranje in posmehovanje
zdravstvenih delavcev. Eni od anketirank je pri operaciji
zdravnik predlagal HIV test, ker je lezbijka; druga o vsiljevanju
kontracepcije s strani ginekologa, kljub temu, da je jasno
povedala, da ima seksualne odnose samo z ženskami. 7,7 % anketiranih
gejev je bilo zaradi spolne usmerjenosti že zapostavljenih pri
zdravstvenih storitvah. Med primeri so navajali zmerjanje zdravnika,
govorice; več jih navaja nepravilno obnašanje pri krvodajalskih
akcijah. Eden od gejev navaja primer, ki ga je doživel v terapevtski
skupini dr. Janeza Ruglja: ta mu je prepovedal udejstvovanje
na nekaterih skupnih aktivnostih s partnerjem, medtem ko so ostali
heteroseksualni člani lahko pripeljali svoje partnerje na izlete
in ostale oblike druženja - češ, da noče homoseksualnega vzdušja
in promoviranja homoseksualnosti v skupini. Anketirani gej je
zaradi tovrstne diskriminacije opustil terapevtsko skupino.
7 % anketiranih je bilo zaradi homoseksualnosti napotenih na psihiatrično
zdravljenje; med lezbijkami kar 8 %, geji 6,6 %; 8 % tistih,
ki imajo končano osnovno ali srednje šolanje, ter 6,3 % tistih
z višjo šolo. Opozorim naj na visok delež tistih, ki niso želeli
dati odgovora - kar 9,9 % je takšnih, kar sodi - poleg navajanja
starosti, razkritosti na delovnem mestu ter lociranj različnih
diskriminacij v delovnem okolju - med najvišje deleže izognitve
odgovoru. Iz visokih deležev pri vseh teh kategorijah lahko vidimo
mesta, ki jih sami geji in lezbijke postavljajo kot najmočneje
stigmatizirane in boleče zanje.
3 Podatek je podoben sliki, ki jo je podalo
britansko poročilo “Social and Community Planning Research” iz
leta 1995: v reprezentativnem vzorcu lezbijk, gejev, biseksualcev
in biseksualk jih je bilo 21 % nadlegovanih na delovnem mestu.
Vendar pa je v poročilu o diskriminaciji na delovnem mestu, ki
ga je sestavila nevladna britanska skupina Stonewall iz leta 1993,
ta odstotek precej višji: na delovnem mestu jih je bilo nadlegovanih
kar 48 % anketiranih. Če tolmačimo podatke, dobljene v pričujoči
raziskavi, preko demografskega kriterija starosti, se odstotek
približa Stonewallovi sliki. Realneje in na podlagi primerjave
je torej bolj točno govoriti o tem, da je žrtev nadlegovanja na
delovnem mestu vsak drugi gej ali lezbijka (Nataša Velikonja,
“Istospolna usmerjenost in zaposlovanje”, zloženka ŠKUC-LL, 1998).
Vrni na vrh
4 Poročilo skupine Stonewall iz leta 1993
navaja, da le 19 % lezbijk, gejev, biseksualcev in biseksualk
prikriva svojo seksualnost pred vsemi v svojem delovnem okolju.
Britansko poročilo “Social and Community Planning Research” iz
leta 1995 kaže, da jih 64 % skriva svojo seksualnost (Nataša Velikonja,
“Istospolna usmerjenost in zaposlovanje”, zloženka ŠKUC-LL, 1998).
Vrni na vrh
|
