|
... DISKRIMINACIJA
... Človekove pravice in seksualnost
... Poljub je zločin
... Od posmeha do umora
... Varstvo pravic
... Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
(skrajšano)
... Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije
žensk
... Drugi mednarodni dokumenti
... Nevladne organizacije
... Ombudsman
... Država je odgovorna
... NE
OPAZUJTE - UKREPAJTE!
DISKRIMINACIJA: razlikovanje, izključevanje
ali omejevanje na podlagi dejavnikov, kot so spol, spolna
usmerjenost, starost, hendikep, nacionalnost, razredna, politična
ali kulturna, verska ali etnična pripadnost in druge osebne okoliščine,
s ciljem, namenom ali posledico ogroziti ali onemogočiti posamezniku
ali posameznici uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Diskriminacija na osnovi seksualne usmerjenosti vključuje tudi
diskriminacijo na osnovi spola.
Vrni na vrh
ČLOVEKOVE PRAVICE IN SEKSUALNOST
Vzgoja za strpnost, proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in
drugim oblikam nestrpnosti je nujni proces v državah, ki resno
pojmujejo varstvo človekovih pravic, kulturo miru in nenasilja
ter dialog na temeljih vključujoče družbe. Priznavanje enakopravnosti
in svobode sočloveku je osnovnega pomena za razumevanje drugih,
razvoj večkulturne družbe in demokratičnih odnosov. Nasprotno
je nestrpnost vedno destruktivna in zavirajoča; dopuščanje ene
oblike nestrpnosti pomeni dopuščanje vseh.
Varovanje človekovih pravic in svoboščin jamči mednarodna skupnost,
ki s posebnim pravnim sistemom ščiti posameznike, posameznice
ali skupine pred zapostavljanjem ter sankcionira kršitelje. Pravne
norme s področja človekovih pravic določajo univerzalni mednarodni
dokumenti: konvencije, pogodbe, deklaracije, priporočila. Te se
nenehno razvijajo in nadgrajujejo; zahtevajo in jamčijo se nove
pravice, stare se širijo.
Pravice gejev in lezbijk, biseksualcev in biseksualk, transseksualcev
in transseksualk (GLBT) so človekove pravice. Seksualna usmerjenost
sodi v samo bistvo pravice posameznika ali posameznice do telesne
in duševne integritete. Danes pomeni del individualne svobode
in pravice do izbire.
Zahteve po GLBT pravicah niso zahteve po privilegijih, temveč
po enakih možnostih in enaki obravnavi - po polnopravnem dostopu
do civilnih, političnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic.
Prizadevanje za odpravo kršitev človekovih pravic in diskriminacije
GLBT bo učinkovito le, če bodo posamezniki in posameznice svoje
pravice poznali, se jih zavedali in jih uveljavljali tudi v praksi.
Vrni na vrh
Poljub je zločin
V zadnjih letih se je s povečanjem vidnosti in zahtev GLBT povečala
tudi stopnja kršitev njihovih pravic. Statistični podatki kažejo,
da so GLBT posebej ranljiva družbena skupina. Nasilje, mučenje
in diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenost sicer prepoveduje
mednarodno pravo, vendar standardi človekovih pravic GLBT pogosto
niso upoštevani v vsakdanji praksi. Oblike diskriminacije na osnovi
spolne usmerjenosti so zelo različne, vsem pa je skupno, da napadajo
osebno celovitost in dostojanstvo posameznika ali posameznice.
Homoseksualnost je danes v okrog 70. državah sveta kriminalno
dejanje, ki se kaznuje z zaporom, bičanjem, kamenjanjem ali celo
z usmrtitvijo, npr. v Čečeniji, Saudovi Arabiji, Iranu, Afganistanu,
Kuvajtu, Pakistanu, Ugandi, Namibiji, Alžiriji, na Kubi, v nekaterih
zveznih državah v ZDA (Kansas, Tennessee, Montana itd.), na Maleziji,
Karibih… Nekatere države, denimo Avstrija, Velika Britanija, Romunija,
Madžarska, Bolgarija, Litva, Jugoslavija ali Ciper, preganjajo
homoseksualnost in lezbištvo z zakoni, ki spodbujajo zapostavljenost
(npr. na področju sporazumne starosti, izobraževanja, zaposlovanja,
svobode izražanja in združevanja…). Kriminalizacija homoseksualnosti
in diskriminatorna zakonodaja sta osnovna vzvoda za kršitve človekovih
pravic GLBT.
Od posmeha do umora
Nasilje nad GLBT se dogaja povsod: v družini, šoli, službi, na
ulici, v državnih uradih. Dogaja se lahko s strani državnega aparata
ali z vednostjo le-tega. Manifestira se v obliki homofobije, predsodkov,
zasmehovanja in šikaniranja, sovražnega govora, ščuvanja k nestrpnosti,
fizičnega nasilja, vključno z umorom, ter seksualnega nadlegovanja
in nasilja, vključno s posilstvom.
Prikritejše oblike nasilja nad GLBT so vsiljena heteroseksualnost,
prisilno zdravljenje, prisilna poroka in prisilna nosečnost. Ena
izmed oblik diskriminacije je tudi nekorektno medijsko pisanje
o homoseksualnosti.
Zelo resna vrsta kršitev je t.i. legalizirana diskriminacija,
to je nevednost, spregledovanje in ne-ukrepanje pristojnih državnih
služb ter ohranjanje neenakosti v zakonodaji. Med vrste nasilja
uvrščamo tudi do homoseksualnosti odklonilna verstva in religije.
Lezbijkam in gejem so najpogosteje kršene pravica do življenja,
svobode in osebne varnosti, pravica do svobodnega odločanja o
lastnem telesu in seksualnosti, pravica do zasebnega in družinskega
življenja, svoboda odločanja o rojstvu otrok, pravica do dela,
pravica do izobraževanja, do zdravstvene oskrbe in socialne varnosti,
svoboda izražanja in združevanja.
Vrni na vrh
Varstvo pravic
V evropskem kontekstu se za obravnavo človekovih pravic na področju
spola in seksualnosti uporabljata Evropska konvencija o varstvu
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je leta 1950 sprejel
Svet Evrope, ter Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije
žensk, ki jo je leta 1979 sprejela OZN. Slovenija je ratificirala
obe listini, zato jima pripada status nacionalne zakonodaje. Leta
1995 je RS podpisala tudi Pekinško deklaracijo. Poleg tega so
bila na področju pravic GLBT sprejeta številna priporočila, resolucije
in direktive Sveta Evrope in Evropske unije.
Evropska konvencija o varstvu človekovih
pravic*
8. člen - Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
(1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega
življenja, svojega doma in dopisovanja.
12. člen - Pravica do poroke
Moški in ženske, zreli za zakon, imajo pravico skleniti zakonsko
zvezo in ustanoviti družino v skladu z domačimi zakoni, ki urejajo
uveljavljanje te pravice.
14. člen (in protokol 12) - Prepoved diskriminacije
Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno
vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože,
jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni
izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne
druge okoliščine.
*Nekateri členi so skrajšani.
Vrni na vrh
Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije
žensk
15. člen (1) Države pogodbenice bodo ženskam in moškim priznale
enakost pred zakonom.
16. člen (1)Države pogodbenice bodo sprejele vse primerne ukrepe
za odpravo diskriminacije žensk v vseh vprašanjih, ki se nanašajo
na zakonsko zvezo in družinska razmerja, zlasti pa bodo na temelju
enakosti moških in žensk zagotovile ženskam:
(a) enako pravico do sklenitve zakonske zveze;
(b) enako pravico do svobodne izbire zakonca in sklenitve zakonske
zveze samo po svobodni volji in ob polnem soglasju;
(d) enake pravice in obveznosti staršev do otrok ne glede na njihov
zakonski stan. V vseh primerih mora biti interes otrok na prvem
mestu;
(e) enake pravice, da svobodno in odgovorno odločajo o rojstvih
otrok, kot tudi, da imajo dostop do informacij, izobraževanja
in sredstev, ki jim bodo omogočile uveljavljanje teh pravic;
(f) enake pravice in odgovornosti glede skrbništva, varuštva,
upravljanja premoženja in posvojitve otrok ali podobnih institucij
v nacionalni zakonodaji. V vseh primerih mora biti interes otrok
na prvem mestu.
Pekinška deklaracija
96. člen Človekove pravice žensk vključujejo njihovo pravico,
da imajo kontrolo nad ter svobodno in odgovorno odločajo o vprašanjih
v zvezi z lastno seksualnostjo, vključno s seksualnim in reproduktivnim
zdravjem, brez prisile, diskriminacije in nasilja.
Vrni na vrh
Drugi mednarodni dokumenti
Priporočilo Sveta Evrope št. 924 iz leta 1981 o odpravi diskriminacije
homoseksualcev je temeljni dokument, ki zadeva dekriminalizacijo
homoseksualnosti in izenačenje sporazumne starosti, enako obravnavo
na področju zaposlovanja ter starševske pravice, kjer pod točko
7(d) navaja, da “skrbniške pravice, pravica do obiska otroka …
ne smejo biti ovirane zgolj na podlagi homoseksualnosti staršev”.
Resolucija Evropskega parlamenta št. A3-0028 iz leta 1994 je
pozvala članice in države, ki se želijo priključiti Evropski uniji,
da “zagotovijo enako obravnavo raznospolno in istospolno usmerjenih
ljudi”. Obravnava različna področja zakonodaje v zvezi z istospolno
usmerjenostjo (npr. delovno pravo, kazensko pravo, pravico do
zakonske in izvenzakonske zveze, prepoved medikalizacije homoseksualnosti
itd.). 14. člen določa, da je “potrebno odpraviti ovire za poroke
homoseksualnih in lezbičnih parov ali za neenako zakonsko obravnavo
in zagotoviti polne pravice in ugodnosti poroke z omogočanjem
registracije partnerstev”. Isti člen daje napotila za odpravo
vseh ovir, ki “omejujejo pravice lezbijk in homoseksualcev, da
bi bili starši ali posvojitelji ali skrbniki otrok”.
Resolucija Evropskega parlamenta št. A5-0050 iz leta 2000 je
obsežen dokument o spoštovanju človekovih pravic, ki v poglavjih
“Življenjski stili in vrste razmerij” ter “Položaj človekovih
pravic v državah kandidatkah” posebej poziva k spoštovanju enakih
pravic istospolno usmerjenih oseb in parov. 56. člen poziva države
članice, naj zagotovijo “enostarševskim družinam, neporočenim
parom in istospolnim parom enake pravice kot tradicionalnim parom
in družinam”.
Resolucija Evropskega parlamenta št. A5-0223 iz leta 2001 je
znova opozorila na človekove pravice GLBT. V poglavjih “Diskriminacija
na osnovi spolne usmerjenosti” in “Izven-poročna razmerja” je
parlament med drugim zahteval izpustitev vseh zapornikov, ki jim
je bila zaradi homoseksualnosti odvzeta prostost ter podelitev
enakih pravic istospolnim partnerstvom.
Bodoče članice bodo morale zadostiti pristopnim kriterijem EU,
med katere sodi celovito in brezpogojno spoštovanje človekovih
pravic. To od držav kandidatk terjajo Kopenhagenski kriteriji,
Pogodba o Evropski uniji (člen 6/2) in Amsterdamska pogodba (člen
13). Slednja prinaša pravno podlago za preprečevanje vsakršne
diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, saj zahteva, da je
treba “sprejeti vse potrebne akcije za preprečevanje diskriminacije
na osnovi spola, rasne in etične pripadnosti, religije, vere,
hendikepa ali spolne usmerjenosti”.
Izvajanje veljavnih mednarodnih standardov nadzorujejo in sankcionirajo
OZN, Svet Evrope in Evropsko sodišče za človekove pravice. Pritožba
na Evropsko sodišče je možna šele tedaj, ko so v matični državi
izčrpana vsa pravna sredstva.
Vrni na vrh
Nevladne organizacije
Na področju boja za človekove pravic delujejo številne nevladne
organizacije, ki zbirajo, dokumentirajo, opozarjajo na kršitve
ter ukrepajo. Amnesty International od leta 1991 zavzema stališče,
da splošno preganjanje homoseksualcev in lezbijk pomeni kršenje
človekovih pravic. Podobno deluje tudi International Human Rights
Watch. Nevladni organizaciji International Gay and Lesbian Human
Rights Commission in International Gay and Lesbian Association
globalno pokrivata človekove pravice GLBT. Svetovna mreža International
Planned Parenthood Federation je med drugim podpornica istospolnega
starševstva.
Ombudsman
Nekatere države poznajo institucijo ombudsmana - varuha človekovih
pravic. Pristojnosti in moč ombudsmana se razlikujejo od države
do države. Slovenija ima varuha človekovih pravic od leta 1994.
Švedska je edina država na svetu, ki je uvedla posebnega ombudsmana
za človekove pravice GLBT.
Država je odgovorna
Država mora: zagotoviti enake človekove in državljanske pravice
za vse državljane in državljanke ne glede na spolno usmerjenost,
vgraditi sistem enake zaščite v nacionalni pravni red, zagotoviti
enake življenjske pogoje in možnosti za uresničevanje človekovih
pravic in svoboščin za vse državljane, vključiti večjo kompleksnost
partnerskih razmerij v zakonodajo, izgraditi definicijo družine
in starševstva, ki vključuje obstoj različnosti in spoštovati
mednarodne dokumente na tem področju.
|
