Mental Health HIV

Novosti v zbirkah Vizibilija in Lambda

Monique Wittig: Gverilke

prevod Suzana Koncu

 

Monique Wittig (1935–2003) je bila francoska pisateljica, filozofinja in teoretičarka. Objavila je okrog dvajset romanov, zbirk kratke proze, dramskih del in esejističnih knjig. Njeno avtorsko delo, zlasti pa roman Gverilke (izv. Les Guérillères), prvič objavljen leta 1969, velja za enega najpomembnejših prispevkov na področju feministične in lezbične književnosti.

Gverilke – roman, ki bi ga lahko imenovali tudi ep – obravnava skupino posameznic, ki živijo na suverenem ozemlju, kjer patriarhalni pritiski nimajo svojega mesta. Avtoričina miselna in literarna inovativnost, ki sta ji s to knjigo prinesli tudi izjemno priljubljenost pri bralkah_cih, se nahaja v preobrazbi konvencionalnega boja v lingvistični boj, v prevzemu konvencionalnih jezikovnih kod in njihovo popolnoma novo strukturacijo, ki je pogoj za izgradnjo novega sveta. Ta knjiga predstavlja prelomni roman 20. stoletja o ustvarjanju in ohranjanju svobode, literarno moč pa oblikuje skozi feministično prizivanje zgodovinskega spomina, solidarnosti in aktivne družbenokritične drže.

 

 

 

Spletni nakup


Xan Phillips: Trup

prevod Nina Dragičević in Nataša Velikonja
spremna beseda Nataša Velikonja

“Piše o »družbeni smrti«, nevidnosti, o življenju v diaspori, izkoreninjenosti, praznini, pa tudi o celjenju te praznine, tudi z intimnostjo, ljubeznijo, sicer vselej obdano z zgodovino terorja, ali z zamišljanjem potencialnosti, denimo afriških kulturnih kontekstov, kot v pesmi Ti in jaz, če jih ne bi izkrivila, kot pravi Phillips, evropska manipulacija. Piše o vztrajnosti preživetja, kjer preživetje ni romantični koncept, temveč garanje, težaško delo. Trup je posoda za prtljago, pravi pesnik, je pa tudi razvoj; je travma, je spomin, je njuna manifestacija v jeziku … Xan Phillips nam v svojem presijajnem pesniškem jeziku ponuja perfektno izpisano nenaivnost do zgodovine. Dobrodošle_i v poezijo.” —Nataša Velikonja

Xan Phillips predstavlja vznikajoč glas mlajše generacije afriškoameriških LGBT+ avtoric_jev. Podpisuje se pod dve pesniški zbirki: Reasons for smoking (2018), ki je prejela nagradi Seattle Poetry Review in Gigantic Sequins, ter Hull (slov. Trup), ki je bila nagrajena z Withing Award (2021), nagrado Judith A. Markowitz (2020) in nagrado Lambda (2020). Zbirka predstavlja pesniško artikulacijo ranljivosti, ki jo oblikujejo sodobni rasizmi in transfobija ter njihova zgodovinska izhodišča. Zbirka Trup je zanesljivo eden pomembnejših in svežih pristopov k preživetveni vztrajnosti v prostoru, ki oboje, preživetje in vztrajnost, konsistentno odreka točno določenim družbenim skupinam.

 

Spletni nakup


Saleem Haddad: Guapa

Prevedla: Suzana Tratnik

Guapa (2016) je romaneskni prvenec pisatelja Saleema Haddada, ki v časovnem razponu štiriindvajsetih ur pripoveduje o odraščanju mladeniča Rase, geja, ki živi v neimenovani arabski državi in poskuša zaživeti svoje življenje sredi političnega in družbenega vrenja. Podnevi prevaja za zahodne novinarke in novinarje, ponoči se v svoji sobi skrivaj sestaja z ljubimcem Tejmurjem. Neke noči ju zaloti Rasova babica, ki ga je po materinem skrivnostnem odhodu in očetovi smrti sama vzgajala. Istega dne Rasa zaskrbljeno išče svojega prijatelja Maja, aktivista in kraljico preobleke v skrivnem gejevskem baru Guapa, ki je bil aretiran v policijski raciji v stari kinodvorani. Rasa se sooča z izgubo ljubezni, preko spominov pa tudi s svojo identiteto in z družinskimi skrivnostmi. Ko se mora sprijazniti s propadom tako politične vizije v svoji državi kakor osebnih odnosov, je prisiljen poiskati korenine svoje odtujitve, da bi se vsaj poskusil umestiti v družbi, v kateri morda ne bo nikoli sprejet.

Saleem Haddad (1983) je pisatelj iraško-nemškega in palestinsko-libanonskega porekla. Rodil se je v Kuvajtu, šolal pa se je v Jordaniji, Kanadi in Veliki Britaniji. Haddad v svoji pisavi združuje postkolonialno teorijo in postrevolucionarno nelagodje ter običajno izgubljenost mladega človeka po končanem šolanju. Njegov romaneskni prvenec Guapa iz leta 2016 je prepričal s svežim glasom in si prislužil nagrado Lambda v ZDA. Leta 2017 pa je v Veliki Britaniji prejel Polari First Book Prize, ki se podeljuje avtoricam_em, ki v prvencu inovativno obravnavajo LGBT izkušnjo.

 

Spletni nakup

Novi izdaji v zbirki Lambda

Pedro Lemebel: Strah me je, torero

Pedro Lemebel (21. 11. 1952 – 23. 1. 2015), čilski esejist, kronist in romanopisec, znan po kritičnem odnosu do avtoritarnega sistema, se je rodil v revni četrti Sanitaga. Prav revščina in družbene razmere so močno zaznamovale njegovo otroštvo in svetovni nazor: »Doma nismo imeli niti ene knjige, in če se je kdaj pojavil kakšen časopis, je bilo vanj zavito meso – od krvi omadeževan papir.«

Leta 1987 je soustanovil umetniški kolektiv Yeguas del Apocalipsis (Kobile apokalipse), ki je s številnimi odmevnimi in provokativnimi dogodki opozarjal na pravico do življenja, do spomina in seksualne svobode. Kot razkrit homoseksualec je bil izjemno priljubljen v LGBT-skupnosti in deležen velike podpore (pa tudi kritike) čilske levice in komunistov, ko je v svojih delih osvetljeval zatemnjeni, marginalizirani Čile in izpostavljal kočljive teme (homoseksualnost, transspolnost, prostitucijo, revščino), zlasti v mestnih kronikah, ki jih je objavljal v pomembnih časnikih in revijah. Njegov prvi roman, Strah me je, torero, je bil leta 2001 med najbolje prodajanimi knjigami v Čilu. Po njem je bil posnet tudi film.

Med političnimi nemiri osemdesetih let se osamljen transvestit zaplete v nevarno igro. Od življenja tepena, a nanj kljub vsemu navezana Tetka z vogala se preživlja z vezenjem za visoke sloje. Mlad aktivist Carlos išče skrivališče za tajne sestanke. Iz čiste ljubezni mu Tetka ponudi svoje podstrešje in iz čiste ljubezni mu vse bolj vdano pomaga. Tudi diktatorju Pinochetu v otroštvu ni bilo z rožami postlano, a ima kljub vsemu veliko razlogov, da je ponosen nase, čeprav mora prenašati klepetavo ženo, ki mu kar naprej kaj očita. Na srečo ima svoje gorsko zatočišče, kjer vedno najde ljubi mir – do dne, ko se njegova pot dramatično prekriža z njuno. Roman v radoživem, baročnem slogu proslavlja zmago čustev in erotike nad predsodki, pregradami in ozkosrčnostjo. Hkrati je ostra kritika dolgoletne vojaške diktature v Čilu.

 

SPLETNI NAKUP

 


 

Heinz Heger: Možje z rožnatim trikotnikom

Heinz Heger je psevdonim avstrijskega pisatelja Johanna (Hansa) Neumanna (1914–1978). Neumann, ki je bil homoseksualec, je bil med drugo svetovno vojno nemški vojak, od leta 1944 pa aktiven v nizozemskem odporu proti nacionalsocializmu. Knjigo Možje z rožnatim trikotnikom je napisal na podlagi stenografskih zapisov pogovorov, ki jih je imel z Dunajčanom Josefom Kohoutom (1915–1994) med letoma 1965 in 1967. Kohout je bil marca leta 1939 kot homoseksualec obsojen na šest mesecev zapora in je preživel večletno internacijo kot prisilni delavec v več nemških koncentracijskih taboriščih. Pri pripravi besedila za objavo ni sodeloval, prav tako ni želel, da bi svojci izvedeli za njegovo spolno orientacijo. Nekateri osebni podatki v besedilu se razlikujejo od njegove dejanske biografije.

Neumannovo literarno poročilo o doživetjih Josefa Kohouta iz let 1939 do 1945 je leta 1972 objavila hamburška založba Merlin. Gre za prvo obsežno pričevanjsko besedilo homoseksualca iz dobe nacionalsocializma, ki je doseglo širšo javnost. Knjiga, napisana iz prvoosebne pripovedne perspektive, je bistveno prispevala k osvetlitvi do tedaj še povsem tabuizirane tematike homoseksualnih zapornikov, ki so v nemških koncentracijskih taboriščih morali nositi rožnate trikotnike in so bili izpostavljeni posebnim oblikam mučenja. Postala je pomembna referenca za nastajajoče gejevsko gibanje v nemškem govornem prostoru ter neke vrste »klasika« taboriščne literature na temo homoseksualnosti. Prevedena je v številne jezike in je vplivala na dela drugih avtorjev kot sta Martin Sherman (na njegovo zelo odmevno dramo Rožnati trikotnik, po kateri je bil posnet film Bent) in francoski pričevalec Pierre Seel.

 

SPLETNI NAKUP

Tradicionalno branje zbirke Lambda

 

V sredo, 21. decembra 2022, ob 19.30 uri vabljene_i v Galerijo Škuc, kjer bo potekalo tradicionalno branje zbirke Lambda.

Zbirka Lambda v letošnjem letu postavlja v ospredje štiri pretresljive podobe homofobije: pričevanje iz koncentracijskih taborišč Možje z rožnatim trikotnikom, avstralske spomine na prva leta aidsa in večje vidnosti homoseksualnosti v javnosti V njegovem objemu; romantično dramo v času čilske vojaške diktature Strah me je, torero; in sodobno sliko gejevskih življenj z Bližnjega Vzhoda v romanu Guapa. Tem dodajamo še izbor pesmi odlične češke pesnice Svatave Antošove in pa Razsvetlitve Matjaža Lunačka, nastale na podlagi Iluminacij Arthura Rimbauda.

GLBT branje podpira Javna agencija za knjigo RS.

Zaključna zabava Festivala LGBT filma

Sobota, 17. 12. 2022, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.

Vabimo vas na zabavo ob zaključku 38. festivala LGBT filma. Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši LGBT filmski festival v Evropi.

Tokrat se bo klub K4 prelevil v leglo boemske opojnosti, norosti in sladke fimske dekadence. Na velikem odru vas bo navdušil zdaj že legendarni duo Papi&Naj. Na malem pa se nam obeta pravo tehno potovanje z maioB in dvojcem Oneness.

Bleščavi spektakel pa se izza mešalnih miz preliva tudi na oder, kjer bodo zvezde iz filmskega platna oživele skozi nastope kraljic preobleke.

ENG: K4 Roza offers you the chance to save your soul and dance in to the decadence. Sensuality, passion and exuberance awaits you.

Arena:

Papi & Naj b2b

Kraljice preobleke:

Babsi Adler
Vera Vulva
Patricia Vulva
Glupa Pupa Kunt
MC Trafika Čik Kunt

Bar:

maiaB
Oneness

VJ cute aggression

Artwork: Urša Čuk


KLUB K4

Kersnikova 4, Ljubljana

www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10€

INFO: info@klub-k4.si

GARDEROBA / LOST & FOUND

k4garderoba@gmail.com

Društvo Škuc

Pink. The Underground

V njegovem objemu: https://www.facebook.com/events/1324885998258834/

OFF program: https://www.facebook.com/events/668479984875972/

Celoten festival: https://www.facebook.com/events/1799498250429037/

Celoten program (slo/ang): https://www.lgbtfilmfest.si/program

38. festival LGBT filma

Letošnji 38. festival LGBT filma bo potekal od 10. do 18. decembra. OFF program bo v ŠKUC-Kulturnem centru Q / klubu Tiffany v četrtek, 8. decembra, v petek, 9. decembra in v nedeljo, 18. decembra.

Programska zgibanka: 38. festival LGBT filma


SPREMLJEVALNE PRIREDITVE

četrtek, 1. 12.
19.00 V njegovem objemu (Holding the Man), Avstralija, 2015, 127, bp
Topla, smešna in žalostna zgodba o gejevskem paru, razkritju, aidsu in homofobiji. Sledi predstavitev slovenskega prevoda romana, po katerem je film nastal.

sobota, 17. 12.
24.00 Zaključni žur v K4

sreda, 21. 12.
19.30 Galerija Škuc: tradicionalno branje Lambde.

Ostale spremljevalne prireditve bodo objavljene pred začetkom festivala. Letošnji festival bo izpeljan v fizični in virtualni obliki (kratki filmi).


LJUBLJANA – Kinodvor – odprtje!

sobota, 10. 12.

21.00 – Marjetica v postelji (Daisy Bed), Slovenija, 2022, 4’, bd
Nagrada za najboljši slovenski kratki film!

LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
Film usmerja pogled v Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, ki je bil prelomni dogodek slovenskega LGBT-gibanja. Prva leta zaznamujeta močno klubsko dogajanje in organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT-gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najnaprednejših gibanj tistega časa.
Po projekciji se bo predstavila ekipa filma.

Slovenska kinoteka

nedelja, 12. 12.

16.00 SPORED KRATKIH 1

Tout en Haut (All the Way Up / Do vrha), Slovenija, 2021, 8’, bd

Teologija (Theology), Slovenija, 2021, 5’, bd
Filma bosta uvedla režiserja.

Mazhya Aaichi Girlfriend (My Mother’s Girlfriend), Indija/VB/Nemčija, 2021, 15’, ap

Tatbiq (Adjustment), Iran, 2022, 17’, ap

Pentola, Italija, 2022, 7’, animirani, bd

Blaues Rauschen (Blue Noise), Nemčija/Av- strija, 2022, 17’, ap

Crudo (Raw), Španija, 2022, 20’, ap

18.00 Bestički (Les Meilleures/Besties), Francija, 2021, 80’, ap, svp
Najstnica Nedjma spozna Zino, toda Zina je pripadnica nasprotne bande v soseščini, tako da sta podnevi nasprotnici, ponoči pa skrivni ljubimki.
Posebna nagrada v San Franciscu.

20.30 Ayor, Nizozemska, 2021, 11’, ap

Bent, VB/Japonska, 1997, 105’, svp
Max je gej in Jud, ki živi v Berlinu, od koder ga pošljejo v Dachau. Max nosi rumeno oznako za Jude, zanika pa svojo homoseksualnost. Toda izdajo ga čustva, ko se zaljubi v taboriščnika Horsta.
Po projekciji predstavitev prevoda pričevanja Heinza Hegra Možje z rožnatim trikotnikom in pogovor z zgodovinarjem Marcom Reglia.

ponedeljek, 12. 12.

17.00 Fado Menor, Portugalska, 2022, 7’, ap

Trije turobni tigri (Três tigres tristes/Three Tidy Tigers Tied a Tie Tighter), Brazilija, 2022, 86’, ap, svp
Trije mladi kviri tavajo po mestu, ki sta ga izžela pandemija in podivjani kapitalizem,  in se spominjajo svojih minulih ljubezni.
Teddy na letošnjem berlinskem festivalu.

19.00 Nelly&Nadine, Švedska/Belgija/Norveška, 2022, 92, ap, svp
Film je neverjetna ljubezenska zgodba žensk, ki se zaljubita na božični večer leta 1944 v taborišču Ravensbrück. Čeprav sta bili v zadnjih mesecih vojne ločeni, se ponovno srečata in zaživita skupaj do konca življenja.
Teddy na letošnjem berlinskem festivalu.

21.00 Daljni kraj (A Distant Place), Južna Koreja, 2021, 119’ , ap, svp
Jin-woo se je ustalil na ovčji farmi, kjer nečakinjo Seol vzgaja kakor lastno hčer, skupaj s svojim partnerjem. Nekega dne se na vratih prikaže njegova sestra in vztraja, da hoče odslej sama skrbeti za Seol.
Zmagovalec v New Yorku in Los Angelesu.

torek, 13. 12.

17.00 Strah me je, torero (Tengo miedo torero/My Tender Matador), Čile/Argentina/ Mehika, 2020, 93’, ap, svp
Reven star transvestit, ki pogumno nosi svojo drugačnost, se zaljubi v gverilca, ki ga prosi, naj skrije nevarne dokumente. Po istoimenskem  bestselerju  avtorja  in  kontroverznega kvirovskega umetnika Pedra Lemebela (1952–2015), pionirja in ikone LGBTIQ-gibanja v Južni Ameriki.
Film bo pospremil slovenski prevod romana.

19.00 Samo na izi (Så jävla easy going/So Damn Easy Going), Švedska/Norveška, 2022, 91’, ap, svp
Najstnica Joanna ima ADHD in potrebuje zdravila za umiritev. Med vsem kaosom spozna očarljivo in stabilno Audrey, toda zaljubljenost ni samo lahkotna.
Nagrada za prvenec v San Franciscu.

21.00 JoylandPakistan, 2022, 126’, ap, svp
Haider, poročen s svobodomiselno Mumtaz, se trudi preživeti družino in se skrivaj zaposli kot plesalec v erotičnem gledališču. Tam spozna trans plesalko Bibo, s katero se zaljubita.
Queer palma na letošnjem cannskem festivalu.

sreda, 14. 12.

17.00 Périphérie, Francija, 2021, 16’, ap

Gateways Grind, VB, 2022, 75’, svp
Film o legendarnem klubu Gateways Grind, verjetno najslavnejšem lezbičnem baru na svetu, ki ga vidimo tudi v 10-minutnem pri- zoru v filmu Ubijanje sestre George (Aldrich, 1968)Z njim se je vzpostavil pomemben politično-kulturni milje, v katerem je cvetela lezbična subkultura.

19.00 Angelo, Bolivija/Nova Zelandija, 2022, 9’, ap

Alis, Kolumbija/Čile/Romunija, 2022, 84’, ap, svp
Dekleta dekliškega doma so  naprošena,  naj si predstavljajo izmišljeno prijateljico Alis, ki postane varen prostor, v katerem lahko izrazijo lastne travme, ljubezni, hrepenenje in tudi sanje.
Teddy in kristalni medved na letošnjem berlinskem festivalu ter še kup mednarodnih nagrad.

21.00 Wrath of Desire (Ai Sha), Tajvan, 2020, 115’, ap, svp
Androgina Phoenix zaradi uboja pride pred tožilko Jade. Toda preden ta zahteva triinpolletno kazen za Phoenix, skupaj preživita strastno noč, ki obema preusmeri življenje. Nadvse dinamičen film nam že znane režiserke.

četrtek, 15. 12.

17.00 Otroci noči (Nattebarn/Young and Afraid), Norveška 2021, 90’, ap, svp
Leta 2017 se Petter (24), ki ga poleg depresije muči tudi ponotranjena homofobija, odloči narediti samomor, a ga reši policija. Njegov kolega Sverre mu želi pomagati, zato predlaga, da skupaj posnameta dokumentarec o mladih ljudeh z duševnimi težavami.
Po projekciji bo režiser Sverre Kvamme odgovarjal na vprašanja.

19.30 Pipes, Švica, 2022, 4’, animirani, bd

Vlažen prod (Wet Sand), Švica/Gruzija, 2021, 114’ , ap, svp
V vasi živijo prijazni ljudje, ki verjamejo, da se dobro poznajo. Nekega dne se obesi Eliko in iz mesta pride vnukinja Moe, ki ugotovi, da je Elikova tragična smrt posledica skrivanja ljubezenske zveze z Ammonom, ki je trajala 22 let.
Po filmu pogovor z igralko Bebe Sesitašvili.

petek, 16. 12.

17.00 Esther Newton me je naredila lezbijko (Esther Newton Made Me Gay), ZDA, 2022, 90’, svp
Izjemen dokumentarni portret kulturne an- tropologinje, velike ljubiteljice agilitija in ikonične butch lezbijke Esther Newton. Njeno delo je navdihnilo generacije raziskovalk_cev na področju, ki ga danes poznamo kot študije spolov.

19.00 Big Night, Filipini, 2021, 96’, ap, svp
Ko država pozove državljanke_ne, naj prijavijo uživalke_ce drog v svoji soseski, se tudi Dharna znajde na seznamu. V enem samem dnevu in noči se v tej črni komediji odpravi na lov za pravico.
Preko deset nacionalnih nagrad.

21.00 Fist, Francija/Nemčija, 2021, 3’, bd
Fin (The End), ZDA, 2022, 11’, bd

Morda nekoč (Maybe Someday), ZDA 2022, 91’, svp
Nebinarna fotografinja Jay (40) se med ločevanjem od žene odloči, da se bo preselila na drug konec države. Ponovno inteligentna in duhovita lezbična drama odlične režiserke Michelle Ehlen – ki se nam bo za pogovor pridružila prek zooma.

sobota, 17. 12. 

17.00 SPORED KRATKIH 2
Remembering the Nights in Safe Haven, Nizozemska/Slovenija, 2020, 17’, bd
Kraljica preobleke, moški, nadomestni ljubimec iz blaga ter brata v praznem klubu.
Film bo pospremil režiser.
Українські Квір Борці За Свободу (Ukrainian Queer Fighters For Freedom), Ukrajina, 2022, 29’, ap
Izpovedi ukrajinskih kvir bork_cev.
Maldita. A Love Song to Sarajevo, Španija, 2022, 28’, ap
Božo Vrećo piše ljubezensko pismo življenju

19.00 Dva kratka filma s filmske delavnice Simone Jerala in Ambroža Pivka.

Camila gre nocoj ven (Camila saldrá esta noche/Camila Comes Out Tonight), Argentina, 2021, 100’, ap, svp
Camila se preseli v Buenos Aires. Zamenjava liberalne šole za tradicionalno okrepi njen kljubovalen značaj ter feministična prepričanja. Obeta se feministična revolucija.

21.30 The Occurrence of Colours by Night, Nemčija/Avstrija, 5’, bd

Peter von Kant, Francija, 2022, 85’, sp
Peter je uspešen režiser, ki živi s svojim tihim asistentom Karlom. Medtem se noro zaljubi v mladega igralca Amirja. Film je poklon Fassbinderju, začinjen z značilno ozonovsko satiro, podloženo z nepozabnimi šlagerji.

Razglasitev zmagovalcev žirije in publike!


MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
ponedeljek, 12. 12. – Peter von Kant, Francija, 2022, 85’, sp
torek, 13. 12. – Samo na izi (Så jävla easy going/So Damn Easy Going), Švedska/Norveška, 2022, 91’, ap, svp
sreda, 14. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap

TRST, Cinema Ariston, ob 20.00
torek, 13. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap

IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 20.00
torek, 13. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap

PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 14. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap
četrtek, 15. 12. – Bent, VB/Japonska, 1997, 105’, svp

KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 15. 12. – Trije turobni tigri (Três tigres tristes/Three Tidy Tigers Tied a Tie Tighter), Brazilija, 2022, 86’, ap, svp
petek, 16. 12. – Peter von Kant, Francija, 2022, 85’, sp
sobota, 17. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap

SLOVENJ GRADEC, Knjižnica Ksaverja Meška, ob 18.00
petek, 16. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap

BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center, ob 20.00
sobota, 17. 12. – LGBT SLO 1984, Slovenija, 2022, 87‘, ap


OFF

Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana

četrtek, 8. 12.

19.00 Ubijanje sestre George (Killing of Sister George), ZDA, 1968, 140‘, ap
Starajoča se filmska igralka nima le težav z alkoholom, ampak se spoprijema s propada- jočim odnosom z mlajšo partnerko. Film je znan tudi po prizoru iz legendarnega lezbičnega kluba Gateways Grind, o katerem si lahko na letošnjem festivalu ogledate dokumentarni film.

petek, 9. 12.

19.00 NARCISSISMThe Auto-Erotic Images, Nemčija, 2022, 90‘, ap
Toni Karat zbere 32 ljudi, ki na neki način prestopajo in širijo meje spola in spolnih identitet, ter govorijo o svojem intimnem pogledu v ogledalo.
Po projekciji sledi pogovor s Toni Karat in Del LaGrace Volcano!

nedelja, 18. 12.

19.00  Feast, Nizozemska, 2021, 85‘, ap – zaradi eksplicitnih prizorov in tematike projekcijo priporočamo le gejem!
Film je zasnovan na razvpitem primeru, ko so trije moški na seks seansah omamljali druge moške in jih namerno okužili z virusom hiv.
Po projekciji sledi pogovor o kemseksu, hivu in drugih SPO!


Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:

Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org

Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Koroška Pride, Knjižnica Ksaverja Meška, Cinema Ariston Trst

Informacije:

Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530

Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524

lgbtfilmfest.si

www.ljudmila.org/siqrd/fglf

https://www.facebook.com/slo.fglf

https://www.instagram.com/fglf.lj/


Revolucija ni enkraten dogodek

Večer afriško ameriške LGBT+ literature

Petek, 18. 11. 2022, ob 20. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana


Ob trideseti obletnici smrti afriško ameriške lezbične pesnice, esejistke in aktivistke Audre Lorde vabimo na večer afriško ameriške LGBT+ literature 20. in 21. stoletja.

Audre Lorde je bistveno zaznamovala življenja homoseksualnih, feminističnih in drugih represiranih skupnosti. Njena intersekcionalna perspektiva, neomajna drža in zbranost glasu so se stekli v neštete eseje in pesmi, civilnodružbeno delo in javni angažma, ki odzvanjajo še danes. Vendar pa Audre Lorde ni zgolj singularna avtorica, temveč je tudi del kompleksne zgodovine (in prihodnosti) afriško ameriške LGBT+ literature.

Na pričujočem večeru se bomo s kratkim predavanjem dr. Nine Dragičević posvetili najsodobnejši afriško ameriški LGBT+ poeziji, dr. Kristina Kočan bo predstavila kontekstualne silnice in družbeni pomen Audre Lorde, letošnja Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja pa pripravlja bralni izbor afriško ameriške LGBT+ literature 20. in 21. stoletja. Večer bomo sklenili z ogledom dokumentarnega filma A Litany For Survival: the Life and Work of Audre Lorde (1993).


In memoriam Audre Lorde (18. 2. 1934 – 17. 11. 1992)

K4 Roza

Sobota, 19. 11. 2022, 23.00-5.00, Klub K4, Ljubljana


Priljubljena kvirovska serialka znana po odličnem vzdušju, ki ga ustvari LGBT občinstvo, tudi v novembru obljublja nepozabno noč.

Na velikem flooru bodo tokrat našli prostor vsi ljubitelji lahkotnejših avantur. V svet disco housa nas bo zapeljala калина, nasledila pa Lottie, ki bo poskrbela za ljubitelje old school poslastic.

Na tiste, ki ljubijo hitrejše in trše ritme, pa bosta tokrat budno pazila ljubitelja undergorund kvir plesišč – The BPM Police. Preverjeno trenutno najbolj vroč elektronski duo. Večer bo zaključila ena in edina, kraljica elektronskih bengerjev – dvidevat!

Veliki:

Lottie

калина

Mali:

The BPM Police

dvidevat


Artwork: Urša Čuk


KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

Organizator:
Društvo ŠKUC // Pink. The Underground
www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground
INFO: info@skuc.org

Jenkova nagrada pesnici Nataši Velikonja

Na dan obeležitve rojstnega dne pesnika Simona Jenka, 27. oktobra, se vsako leto tradicionalno odvija razglasitev nagrajene pesniške zbirke in podelitev Jenkove nagrade. V letu 2022 jo prejme Nataša Velikonja za pesniško zbirko Prostor sred križišč (Založba Škuc, 2021).

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednica Alja Adam ter Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in Nina Dragičević kot lanska dobitnica, je v svoji utemeljitvi zapisala:

“Nataša Velikonja v svoji pesniški zbirki, ki jo zaznamuje jasen dramaturški lok, zapiše, da ko enkrat nekaj veš, ne moreš več nazaj. Nova izkušnja v doživljanju, ki je vselej telesna in presega umsko zbiranje informacij, vznika na presečišču med soočanjem z lastno ranljivostjo in zmožnostjo vztrajanja v negotovosti. Kar veš, te žene v premik. V sedmih vsebinskih sklopih pesniška subjektka potuje od obupa, razočaranja in strahu, k prostoru dvojine, k ljubezni, ki v celoti zaznamuje pričujočo pesniško zbirko. Pesniška subjekta, pravi, da je strah tisti, ki nam polaga obvezo na oči, nam jemlje pogum in ovira naše gibanje. Šele, ko okrepimo lastno zavedanje, izostrimo lastno »vidno polje«, ko sežemo k svoji bolečini in praznini, pride do premika, do spremembe.

Subjektka išče ljubezen in jo tudi najde – z ljubimko se srečata »sredi kaosa vrvečih križišč«. Ljubimki si počasi, z nežnostjo in predanostjo ustvarjata svoj prostor sredi hitrega urbanega utripa. Pesnica pravi, da se lezbični filmi končajo, ko prideta dve skupaj, medtem, ko je ljubezen, ki se hrani s predanostjo in drobnimi pozornostmi, vselej na začetku: … kot, da ni nič pred menoj…, jo ljubim.

Veronika Šoster je v uvodni besedi k knjigi zapisala, da lahko knjigo Nataše Velikonje beremo kot prelepo sodobno serenado, ki nas zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved. Gibek in tekoč pesniški jezik zarisuje slikovitost intime, kjer ljubezen »lovi« ali »odloži« trenutek« in se bohoti v vsej svoji kompleksnosti. Čutne, prodorne in iskrene pesmi utrjujejo naše zaupanje v ljubezen.”

Žirija je tokrat izbirala med približno 150 pesniškimi zbirkami. Poleg nagrajene so bile nominirane še pesniške zbirke Aktivistovi zapisi Braneta Mozetiča (Škuc), Orodje za razgradnjo imperija Jerneja Županiča (LUD Literatura) in Selišča Kristine Kočan (Litera).

K4 Roza Halloween

Sobota, 29. 10. 2022, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.


Noč čarovnic v kripti pod Kersnikovo 4 bo grozna, temna in strah vzbujajoča dogodivščina, ki je ne smete zamuditi! Obiskovalke_ci boste od blizu spoznali_e najstrašnejša bitja domače drag scene, med tem, ko bodo vaše korake na plesišču usmerjali znanci_ke slovenskih kvirovskih plesišč.

Veliki:

Marino

Lara Lens

Kabaret TiffanyManualna manipulacija – Let čarovnic

Bliža se noč, ko bo meja med našim in onim svetom najtanjša. V naš prostor bodo prestopila neopisljiva bitja iz višjih dimenzijskih ravnin.

Čarovnice Kabareja Tiffany bodo s svojim vdorom v prostore kluba K4 manipulirale z energijami in s svojimi telesi omogočile varno popotovanje skozi svet duhov, demonov in drugih prikazni.

Mali:

Xenon

Timi

Elysian


Artwork: Urša Čuk


KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10 €

INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com


Organizator:
Društvo ŠKUC // Pink. The Underground
www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground
INFO: info@skuc.org

Timothy Conigrave: V njegovem objemu

Timothy Conigrave se je rodil v Melbournu leta 1959 in obiskoval šolo Xavier, nato pa univerzo Monash. Študij igralstva na Nacionalnem inštitutu za dramsko umetnost je zaključil leta 1984. Igral je v igrah kot so Brighton Beach Memoirs in As Is ter nastopal s skupino The Fabulous Globos. Začel je s projektom Soft Targets, predstavo, ki so jo leta 1986 uprizorili v gledališču Griffin. Med njegova druga dramska dela sodijo tudi The Blitz Kids in Thieving Boy. Timothy Conigrave je umrl oktobra 1994, kmalu za tem, ko je dokončal knjigo V njegovem objemu.

V njegovem objemu je delo, ki se osredotoča na spomine iz Timovega kratkega življenja. V knjigi opiše svojo zvezo z Johnom Caleom, vse od začetkov, ko se kot najstnika spoznata v katoliški šoli Xavier in se med njima razvije ljubezen, pa skozi devetdeseta leta, ko oba zbolita za aidsom, ki je tedaj terjal ogromno življenj.

Tim opiše svoja najstniška leta ter prve težave, ki se pojavijo v zvezi z njegovo spolno usmerjenostjo, kako ga sprejme okolica in kako mora sprejeti samega sebe, kako se kot študent poveže z aktivistično skupino za enakopravnost istospolno usmerjenih, nato pa brez olepšav opiše začetek in potek krute bolezni, ki je njemu in Johnu življenje obrnila na glavo. Bolezen je Tima navsezadnje tudi spodbudila k pisanju te tragične zgodbe, ki se zaključi z Johnovo smrtjo leta 1992 in s Timovim žalovanjem.

Knjiga je izšla leta 1995, po avtorjevi smrti. Končal jo je par tednov preden je tudi sam podlegel posledicam aidsa.

Gre za eno redkih prvoosebnih pričevanj iz obdobja aidsa v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po knjižni predlogi sta nastala gledališka igra in dokumentarec, leta 2015 pa so posneli še istoimenski igrani film. Knjiga je prejela nagrado za človekove pravice za stvarno literaturo in v Avstraliji še vedno velja za eno najbolj priljubljenih neleposlovnih del.

Lana Škof je anglistka in je to njen prvi knjižni prevod.

SPLETNI NAKUP