Mental Health HIV

K4 Roza

Sobota, 24. februar 2024, ob 21.30 uri, Zorica, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.

Dobrodošli na najvznemirljivejšem nočnem spektaklu v mestu – K4 Roza!

Ta veličasten dogodek se bo pričel z nastopom štajerske opulence House of Vulva ob 21:30 v Zorici. Ta, že legendarna hiša iz daljnih vzhodnih dežel naše domovine obljublja razburljivost v štirih okusih: kraljica žnablanja Karmen Daš, pisana insektulja Vera, modna papaja Patricia in zgovorna soseda Dia Danica bodo, kot se je zapisalo mariborskemu Vogueu, ustvarile spektakularen šov, ki bo očaral vse prisotne. Zanje ni meja – od glamurja do predrznosti, vsak nastop je pravo umetniško delo, ki osvaja srca občinstva od Beljaka vse do Kumrovca, poročajo v svoji posebni ediciji z naslovom Nea mi luštov delat.

V kleti, na velikem flooru gostimo še eno vzhajajočo štajersko dj starleto Ptujsko Dekle, ki nas bo ob boku nam že dobro znanega in izkušenega Naja, popeljala v lahkotne dance ritme popularne glasbe.

Na barskem plesišču se nam obeta polnokrvna elektronska poslastica. GF Shōyu, ki v svojih tehno miksih prepleta melodije trance-a in indiedance-a, nas bo ob res hudih basih popeljala na funky-techno kruzing po njenem bogatem repertoarju. Ob njej se nam bo predstavil ukrajinski ustvarjalec NOTHUSA, ustanovitelj tehno kolektiva ‘glum.’,ki bo poskrbel za temnejše in trše tehno ritme.

VEČ INFORMACIJ

Petar Andonovski: Poletje, v katerem te ni

Prevedel: Sašo Puljarević

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 166, Ljubljana, 2023

Petar Andonovski, rojen leta 1987  v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Diplomiral je na Katedri za splošno in primerjalno književnost na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, na literarnem prizorišču pa je debitiral s pesniško zbirko Ментален простор(Miselni prostor, 2008). Čeprav od takrat piše le prozo, je ta prežeta s poetičnim minimalističnim slogom, ki sega predvsem v sfero intimnega, zaznamuje pa jo kratka forma z zgoščenimi in nabitimi atmosferami. Do sedaj je objavil pet romanov; Очи со боја на чевли (Oči barve čevljev, 2013), Телото во кое треба да се живее (Telo, v katerem je treba živeti, 2015), za katerega je prejel nagrado makedonski roman leta, Страв од варвари (Strah pred barbari, 2018), ki mu je prinesel nagrado Evropske unije za književnost, Poletje, v katerem te ni (izv. 2020) in Не кажувам (Ne povem, 2023). Poletje, v katerem te ni, prvi avtorjev knjižni prevod v slovenščino,velja za prvi odkrito gejevski roman v makedonski književnosti, te tematike pa se loteva tudi v svojem zadnjem romanu. Andonovski prevaja iz grščine in je zaposlen pri skopski založbi Polica.

Roman Poletje, v katerem te ni se odvija na otoku K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Eden od treh, morda ključni vezni člen, je namreč že pred časom nenadoma izginil, preostala dva pa sta se naposled prisiljena soočiti z njegovo odsotnostjo in s temelji njunega odnosa. Čeprav postavljen v tujino, je roman trdno zasidran v sodobni makedonski kontekst; prevprašuje odnos med mestom in periferijo, razgalja dvolične moralne postulate, raziskuje, kaj je tisto, kar oblikuje posameznikove identitete, in predvsem kaže, da se ključ skriva v soočanju s samim s sabo in s svojo preteklostjo.

Sašo Puljarević (1995), prevajalec in literarni kritiki, je končal magistrski študij primerjalne književnosti in južnoslovanskih študijev. Prevaja iz srbščine, hrvaščine in makedonščine Leta 2022 je prejel Delovo nagrado mlado pero za mladega kritika.

Spletni nakup

Hélène de Monferrand: Suzanin dnevnik

Iz francoščine prevedla: Jedrt Maležič

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 165, Ljubljana, 2023

 

Francoska pisateljica Hélène de Monferrand (1947–2022 ) se je rodila v Saint Mandéju v Alžiriji, kjer je preživela otroštvo. Leta 1958 se je preselila v Francijo, študirala je v Nanterru in na Sorboni. Za svoj romaneskni prvenec Les Amies d’Héloïse (Héloïsine prijateljice) je prejela nagrado »Goncourt za prvi roman«. Po tej knjigi je napisala še romana Suzannin dnevnik in Les Enfants d’Héloïse (Héloïsini otroci). Kot literarna kritičarka je redno objavljala v reviji Lesbia in skupaj z Elulo Perrin napisala še dva kriminalna romana.

Pripovedovalka romana Suzannin dnevnik se pojavi že v avtoričinem prvem romanu, na sredini katerega umre. Suzannin dnevnik je njena življenjska zgodba, ki se pne vse od privilegiranega otroštva na očetovem vinogradniškem posestvu do medvojnega sodelovanja v zametkih komunistične partije, bivanja v koncentracijskem taborišču in poznejšega poučevanja, ravnateljskega poklica, smrti. Vseskozi se Suzanne zaljublja v ženske, kar spremlja za tisti čas dokaj presenetljiva prostodušnost, celo proti koncu, ko so te ženske njene mladoletne učenke. Roman v obliki dnevnika tako zaobjame zgodovinsko obdobje skozi oči družbeno kritične, a vendarle pretanjeno čuteče protagonistke.

Jedrt Maležič (1979) je študirala prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je samozaposlena kot prevajalka iz angleščine in francoščine, napisala pa je tudi šest proznih leposlovnih del.

 

Spletni nakup

Vesna Liponik: Jabk

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 164, Ljubljana, 2023

 

Jabk nadaljuje in poglablja raziskovanje, ki je bilo v ospredju že v prvencu Vesne Liponik roko razje: kako v govorici umetniško verodostojno upodobiti oziroma govorno utelesiti raznovrstne čezvrstne odnose med bitji, razumljenimi onkraj binarne sheme človeškega in nečloveškega in na ozadju uvida, da nobeno od teh bitij ne obstaja pred samim odnosom. Če je naslovna  »roka«  v Vesninem prvencu še vedno zmogla simbolizirati moč izvrševanja sicer že drugačno oblikovane človeške subjektivitete, se zdaj ta že v naslovu umika drugačnim bitjem – jabolkom. Ker niso več podrejena postopkom tradicionalne tropizacije, postanejo jabolka z vseprisotnostjo in raznovrstnostjo ne več središče, ampak rizomatično omrežje knjige. Na ta preobrat nas opozori že motto, Sapfin fragment, v katerem je moč jabolk(a) nadrejena moči obiralk_cev, ki v knjigi nato metonimično dobijo vlogo delavskega razreda, ki se mu knjiga intenzivno posveti. Skozi reprezentacije izkušnje smrti bližnjih, oblik medvrstnega nasilja, ljubezenske in seksualne strasti, skupnostnega delovanja (delavskih) kolektivov, lezbiškega sestrstva,  transgeneracijskih prenosov travm se Jabk vseskozi ukvarja tudi z vprašanjem, kako v preseku spola, razreda, starosti, vrste nastajajo identitete. To je intimna politična knjiga, ki svoje konceptualne zastavke izpeljuje v uravnoteženi pesemski legi. Jezik njenega čezčloveškega pesemskega subjekta se lahko snuje le s poskusi lomljenja simbolnega reda v pesemski sintagmatiki. Tako vzpostavlja singularno, zdaj že prepoznavno ritmiko, le da je ritmični princip brazdanja in lomljenja sintakse nekoliko manj radikalen in bliže ekstenzivnejši zgodbenosti.

Varja Balžalorsky Antić

 

Spletni nakup

Selby Wynn Schwartz: Sledeč Sapfo

Založba ŠKUC, Zbirka Vizibilija, Ljubljana, 2023

Prevod: Nataša Velikonja

“knjiga, ki je povsem zapeljana z zapeljevanjem in ki zapeljuje … [ta knjiga je] nekaj novega in pomembnega”
––Guardian

“iskriv, domiseln dragulj … čudovito slavljenje pionirskih mislic, ki so zavračale poslušnost in samozanikanje. … navdušujoče.”
––Independent

“drzno … radikalno … spretno napisano”
––Literary Review

Roman Sledeč Sapfo (izv. After Sappho), nominiran za nagrade Booker 2022, James Tate Black 2023 in Orwell 2023, je vitalna rekonstrukcija življenj feministk, lezbijk, žensk vseh spolov, umetnic, pisateljic iz daljne in bližnje preteklosti, ki se borijo za nadzor nad lastnimi življenj, za svobodo in pravičnost, za tiste, ki so bile, tiste, ki so, in tiste, ki prihajajo.

“Kaj smo želele? Za začetek tisto, kar je polovica prebivalstva dobila že s tem, da se je rodila,” pravi naratorka. Piše se leto 1895. Rina Pierangeli Faccio rodi otroka moškega, ki jo je posilil – in s katerim se je bila nato prisiljena poročiti. Ne zlomi je; odloči se spremeniti svoje ime, obenem pa še svoje življenje. 1902: Romaine Brooks pluje proti Capriju. Denarja ima komaj za vozovnico za trajekt, za kosilo nič. Toda prepričana je, da lahko proda svoje slike. Leta 1923 Virginia Woolf piše: Življenje hočem narediti polnejše – in še polnejše. Medtem spregovorijo mnoge druge, nekatere znane, nekatere doslej nepopisane, neopevane, ki se v tem literarnem delu, formiranem skozi niz polifoničnih vinjet, vzpostavijo, a tudi vzpostavijo na novo. To je roman, ki slavi naše predhodnice in pionirke iz preteklosti ter na stežaj odpre vrata v upanje za našo sedanjost in prihodnost.

Selby Wynn Schwartz je pisateljica in doktorica primerjalne književnosti; trenutno poučuje na univerzi Stanford. Za knjigo The Bodies of Others: Drag Dances and their Afterlives je prejela nagrado Sally Banes, ki jo podeljuje American Society of Theatre Research, za roman A Life in Chameleons pa nagrado Reflex Press Novella, ki jo podeljuje American Society of Theatre Research.

 

Spletni nakup

39. festival LGBT filma


Letošnji 39. festivala LGBT filma bo potekal od 9. do 17. decembra. OFF program bo v ŠKUC-Kulturnem centru Q / klubu Tiffany v četrtek, 7. decembra, in v nedeljo, 17. decembra.

Programska zgibanka: 39. festival LGBT filma

 


SPREMLJEVALNE PRIREDITVE

ponedeljek, 4. 12., Kino Šiška

19.00 Anhell69, Kolumbija/Romunija/Francija/Nemčija, 75, svp
Topla, smešna in žalostna zgodba o gejevskem paru, razkritju, aidsu in homofobiji.

Sledi predstavitev slovenskega prevoda romana, po katerem je film nastal.

ponedeljek, 11. 12., Slovenska Kinoteka

16.00 Stanko Jost, ostaline z grmade, odprtje razstave

ponedeljek, 11. 12., Kino Dvor

19.00 Modra (Blue), VB, 1993, 79, svp
Ob tridesetletnici zadnjega filma Dereka Jarmana.

sobota, 16. 12.

24.00 Zaključni žur v K4

sreda, 21. 12.

19.30 Galerija Škuc: tradicionalno branje Lambde.

 

Letošnji festival bo izpeljan v fizični in virtualni obliki (kratki filmi).


OFF

Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana

četrtek, 7. 12.

19.00 Britje po moško (Manscaping), ZDA/Kanada/Avstralija, 2022, 62’

Intimen dokumentarni portret treh kvir moških, ki dajejo nov pomen tradicionalnim brivnicam. Po projekciji sledijo frizerske usluge in britja v živo!

nedelja, 17. 12.

19.00  Ardente.x.s (Fierce – A Porn revolution), Švica, 2022, 96’, ap
V Luzani se skupina mladih žensk loti snemanja pornografskih filmov. Njihova alternativna produkcija hitro pritegne pozornost švicarskih medijev in javnosti. Tako se znajdejo sredi boja za drugačen pogled na želje in spolnost.

Projekciji filma bo sledil pogovor s publiko, ki ga bosta vodili Sasha Ihnatovich in Jasmina Mustafić, selektorici filmskega programa v okviru Mednarodnega feminističnega in kvir festivala Rdeče zore.

Pogovor bo izveden v koprodukciji s KUD Mreža/Rdeče zore.


LJUBLJANA – Kinodvor – odprtje!

sobota, 9. 12.

21.00 Alma, neuklonljiva ženska (A Worldly Woman of Indomitable Spirit), Slovenija, 2022, 11’
Kratki animirani film prikazuje izjemni lik pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin.

Nagrada Rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film!

 

Venerin učinek (Venuseffekten/The Venus Effect), Danska, 2021, 104’, ap, svp
Liv, zaposlena na podeželski družinski vrtnariji, spozna poduhovljeno in kaotično Andreo, in se prvič zaljubi v žensko. Romantična komedija o družinski dinamiki in iskanju sebe skozi ljubezen.

Slovenska kinoteka

nedelja, 10. 12.

16.00 Kokomo city, ZDA, 2023, 73’, svp
Izjemno zabaven in dinamičen dokumentarec trans filmarke D. Smith, tudi znane glasbene producentke, pevke in skladateljice, prinaša iskrene in ganljive portrete štirih temnopoltih transspolnih seksualnih delavk v Atlanti in New Yorku.

18.00 Prehodi (Passages), Francija/Nemčija, 2023, 92’, sp
Na zaključni zabavi Tomas najprej pade v objem svojega moža Martina, nato pa spozna mlado učiteljico Agathe. Naslednje jutro ponosno pove, da je spal z žensko. Zgodba o odnosih, ki jih zaznamujejo strast, ljubosumje in narcisoidnost.

Po projekciji se nam bo po zoomu pridružil režiser Ira Sachs.

20.30 Metamorfoza (Metamorphosis), Italija, 11‘, ap

ExYou, Srbija, 2023, 70’, ap
Dokumentarec skozi tri zgodbe transspolnih oseb postavlja vprašanja o svobodi, razumevanju in sprejemanju, še zlasti v državah bivše Jugoslavije, ki so marsikdaj razpete med tradicionalnimi načeli in težnjami k zahodnemu svetu.

Po projekciji pogovor z režiserko Milino Trišić in portretiranko Heleno Vuković!

ponedeljek, 11. 12

17.00 Zadnje poletje Nathana Leeja (Last Summer of Nathan Lee), Kanada/ZDA, 2023, 92’, svp
Nathan Lee tik pred svojim 18. letom izve, da ima raka, in se odloči, da bo preostanek življenja živel strastno ter da ne bo umrl kot devičnik. Razgiban film znanega lgbt režiserja Quentina Leeja.

19.00 Kodno stikalo (Code Switch), ZDA, 2022, 5’

Out of Uganda, Uganda/Švica, 2022, 65’, ap, svp
Lynn, Shammy, Hussein in Philip živijo v Ugandi, kjer je biti kvir smrtno nevarno. Kleriki pozivajo k pobijanju lgbt oseb, ki niso varne niti v svojih družinah. Njihovo edino upanje je, da pustijo vse za sabo in pobegnejo v Švico.

20.30 Pošast (Kaibutsu/Monster), Japonska, 2023, 126’, sp 
Ko se sin Minato začne nenavadno vesti, mama posumi, da je bilo v šoli nekaj narobe. Filigranska zgodba slovitega režiserja Hirokazuja Koreede, za katero je prispeval glasbo Ryuichi Sakamoto, se razgrinja iz treh perspektiv: matere, učitelja in sina.

torek, 12. 12.

17.00 Dečki, Jugoslavija (Slovenija), 1976, 65’
V spomin na lani preminulega režiserja Stanka Josta, ki je posnel amaterski film po prvem slovenskem gejevskem romanu Franceta Novšaka.
Brezplačna projekcija!

19.00 Aseksibilnost (Assexybilidade/Acsexybility), Brazilija, 2023, 87’, ap, svp
Dokumentarni film, v katerem hendikepirane osebe opisujejo svoje spolno življenje, govorijo o flirtanju, poljubljanju, zmenkih, masturbaciji, abilizmu in (seveda) o seksu.

21.00 CCTV (Madar Basteh), Iran, 2023, 10’, ap

Punca moje punce (La amiga de mi amiga/Girlfriends and Girlfriends), Španija, 2022, 85’, ap, svp
Tridesetletnice v pestri lezbični skupnosti v Barceloni so nenehno zaljubljene v ljubezen, saj jih nosi od punce do punce, od razmerja do razmerja, od drame do drame in slednjič do komaj sledljive medsebojne prepletenosti. Lezbična drama in komedija obenem!

sreda, 13. 12. 

17.00 KOREJSKI KRATKI FILMI

Ju-bin, 2021, 19’, ap, svp
Elena, 2022, 11’, ap, svp
Cicada, 2021, 17’, ap, svp

Ice, 2019, 28’, ap, svp

Gost Dave Kim, programski vodja Seoul International PRIDE Film Festival, bo po projekcijah spregovoril o korejskem lgbt filmu, založnica Yuda Roh pa o literaturi in položaju lgbt populacije v Južni Koreji.

19.00 Zastavnice_ki (The Flag), Slovenija, 48’, ap
Ljubljansko Parado ponosa vse od 2001 pospremi spust mavrične zastave z grajskega stolpa. Dokumentarec skozi osebne zgodbe osmih posameznic_kov obravnava odnos lgbt+ oseb do mavrične zastave ter njen pomen.
Film bo predstavila filmska ekipa.

21.00 Y, Hrvaška, 2023, 7’
Film bo predstavila režiserka.

Srebrna meglic (Silver Haze), Nizozemska/VB, 2023, 102’, ap, svp
Medicinska sestra Franky zaradi nerazrešenega travmatičnega dogodka ni zmožna ustvariti pomembnih odnosov. Šele ko se zaljubi v svojo pacientko Florence in spozna njeno odprto mavrično družino, se lahko zares sooči z duhovi svoje preteklosti. Nagrada Teddy na Berlinalu 2023!

četrtek, 14. 12.

17.00 Orlando, moja politična biografija (Orlando, ma biographie politique/Orlando, My Political Biography), Francija, 2023, 98’, ap, svp
Stoletje po tem, ko je Virginia Woolf napisala Orlanda, ji Paul B. Preciado, filozof in trans aktivist, v pismu sporoča, da se je njen lik uresničil. Film riše portret spreminjajočega se sveta ter revolucije na področju spola in nebinarnosti.
Nagrada Teddy na Berlinalu 2023!

19.00 PROGRAM KRATKIH

Trije (Three), Slovenija, 2023, 13’, ap
Film bo predstavil režiser.
Življenje v Kanadi 
(La vie au Canada/Life in Canada), Francija, 2023, 23′, ap
Štirje žurerji 
(Cowboy, Choker, Harness & Heart), ZDA, 2023, 8′
Najbolj posrečene živali na svetu 
(Os Animais Mais Fofos e Engraçados do Mundo/ The Cutest and Funniest Animals in the World), Brazilija, 2023, 24‘, ap
Zastrupljen vodnjak 
(Otrávená studňa/ Poisoned Well), Slovaška, 2023, 14‘, ap
Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo?
(Where Do Lesbians Go To When They Get Older?), Slovenija, 2023, 9’, Film bo predstavila režiserka Andreja Gomišček.

21.00 Vsa tišina (Todo el silencio/All the Silence), Mehika, 2023, 80’, ap, svp
Miriam poučuje znakovni jezik in sodeluje pri profesionalni gledališki produkciji. Čeprav živi z gluho partnerko Lolo in je njeno življenje že močno povezano z rutino gluhih oseb, se znajde pred težko preizkušnjo, ko izve, da tudi sama izgublja sluh.

Po projekciji pogovor z režiserjem Diegom del Riom!

petek, 15. 12.

17.00 Aban, Iran, 2022, 16’, ap

Ščene (Mutt), ZDA, 2023, 87’, svp
Feña, mlad trans moški iz New Yorka, se sooča z zahtevnimi dnevi. V 24-ih urah se v njegovo življenje vrnejo oče iz tujine, bivši heteroseksualni fant in 13-letna polsestra.
Posebna omemba na Berlinalu in nagrada festivala Sundance.

19.00 Vse barve sveta so med črno in belo (All the Colours of the World Are Between Black and White), Nigerija, 2023, 90’, ap. svp 
Bambino in Bara, ki živita v Lagosu, začutita močno medsebojno privlačnost ter hitro trčita ob prepovedi nigerijske družbe. Film presunljivo prikaže težave in nevarnosti izkazovanja ljubezni v družbi, kjer je homoseksualnost še vedno tabu.
Nagrada Teddy na Berlinalu 2023!

21.00 Liuben, Španija/Bolgarija, 2023, 109’, ap, svp 
27-letni Victor se zaradi dedkove smrti vrne domov v bolgarsko gorsko vasico, polno predsodkov. Medtem ko se ponovno zbliža z očetom in vaškim načinom življenja, se nepričakovano zaljubi v 18-letnega Roma Liubena.
Po filmu pogovor z režiserjem Vencijem Kostovom.

sobota, 16. 12. 

17.00 Čap – trenutki odločitev, Slovenija/Češka, 53’, sp
Dokumentarni portret češko-slovenskega režiserja, ki je občinstvu podaril nepozabno Vesno, in ki ni skrival svoje ljubezni do istega spola.

V sodelovanju z Društvom režiserjev, ob 110- letnici Čapovega rojstva.

18.30 Pobotanje (Making Up), VB, 2023, 15’

20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas/20,000 Species of Bees), Španija, 2023, 129’, sp
V baskovskem poletju med čebeljimi panji Lucia raziskuje svojo identiteto skupaj z ženskami iz svoje družine, ki pa razmišljajo o lastnih življenjih in željah.

Berlinski srebrni medved za glavno vlogo in več kot deset drugih nagrad.

21.00 Po delu (After Work), Nemčija, 5’, ap

Nehaj že s temi lažmi (Arrête avec tes mensonges/Lie With Me), Francija, 2022, 98’, ap, svp
Pisatelj Stéphane Belcourt se prvič po dolgih letih vrne v rojstno mesto. Tam spozna Lucasa, sina svoje prve ljubezni.

Ljubljenec občinstva na številnih festivalih.


SLOVENJ GRADEC, Knjižnica Ksaverja Meška
petek, 8. 12., ob 18.00 – ExYou, Srbija, 2023, 70’, ap

IDRIJA, Filmsko gledališče,
torek, 12. 12., ob 19.00 – Pošast (Monster), Japonska, 2023, 126’, sp

PTUJ, Mestni kino
sreda, 13. 12., ob 15.00 – Zadnje poletje Nathana Leeja (Last Summer of Nathan Lee), Kanada/ZDA, 2023, 92’, svp
četrtek, 14. 12. , ob 15.00 – 20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas/20,000 Species of Bees), Španija, 2023, 129’, sp

KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4)
četrtek, 14. 12., ob 20.00 – Prehodi (Passages), Francija/Nemčija, 2023, 92’, sp
petek, 15. 12., ob 20.00 – Aseksibilnost (Assexybilidade/Acsexybility), Brazilija, 2023, 87’, ap, svp
sobota, 16. 12., ob 20.00 – Punca moje punce (La amiga de mi amiga/Girlfriends and Girlfriends), Španija, 2022, 85’, ap, svp

MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22)
sreda, 13. 12., ob 20.00 – 20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas/20,000 Species of Bees), Španija, 2023, 129’, sp
četrtek, 14. 12., ob 20.00 – Venerin učinek (Venuseffekten/The Venus Effect), Danska, 2021, 104’, ap, svp
petek, 15. 12., ob 20.00 – Nehaj že s temi lažmi (Arrête avec tes mensonges/Lie With Me), Francija, 2022, 98’, ap, svp

BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center
sobota, 16. 12., ob 18.00 – ExYou, Srbija, 2023, 70’, ap

TRST, Cinema Ariston
torek, 12. 12. – 5 nanomoli – il sogno olimpico di una donna trans, Italia, 79’


Samo splet VIMEO – ONLINE ONLY

Lines, Ukrajina, 40’, ap

Impossible, Ukrajina, 24’, ap


Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:

Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org

Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, DPZN (Društvo prijatelev zmernega napredka), Filmsko gledališče Idrija, Koroška Pride, Knjižnica Ksaverja Meška, Kino Šiška

Informacije:

Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530

Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524

lgbtfilmfest.si

www.ljudmila.org/siqrd/fglf

https://www.facebook.com/slo.fglf

https://www.instagram.com/fglf.lj/

 

Suzana Tratnik: Škarje

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 163, Ljubljana, 2023

Suzana Tratnik z direktnim jezikom in izjemnim čutom za podrobnosti reže, sestavlja in umešča pripovedi v razna obdobja in prostore, hkrati pa v dialoge vnaša narečne izraze, pogovorni jezik in izmenjave elektronskih sporočil. Tako nam odpre vrata v cimprano hišo, ki stoji na steptani zemlji, in tudi v najemniški prizidek, da bi razumeli neomajno držo in odločnost protagonistk, ki želijo preseči naracije prekletstva, četudi to pomeni, da bodo na ulici edine, ki se družijo s kurvetino iz pejnezcuza. Avtorica tudi tokrat ne izpusti priložnosti za ošvrk tistega dela družbe, ki se še vedno veseli, če se lezbična zveza konča s smrtjo vsaj ene od partnerk.

Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku.

V žarišču pripovedništva Suzane Tratnik so vedno odnosi – družinski, prijateljski, erotični in nenazadnje družbeni –, zaradi katerih so junakinje pripravljene voziti v škarje, da bi le iznašle in si ukrojile lajf po svoji lastni podobi. 

Tanja Matijašević

 

Spletni nakup

Milan Šelj: Jezik je ključ

 

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 162, Ljubljana, 2023

Jezik je ključ, s katerim Milan Šelj v pričujoči zbirki piše verze z nevidno slino. Kraška zemlja, v katero so pesmi vpete, je na videz vabljiva, a v podrasti se skrivajo številne pasti. Izpovedovalec se v prvem delu predaja podeželski intimi, objemom ljubimcev, ki jih vabi, da se razgalijo in ga tiho použijejo, dokler skupaj z njim v vsej svoji minljivosti ne zbledijo do kože, do kosti.

Ljubimca obkrožajo podivjane živali in sanjski prizori nevidnih lestev, pepela pod stopali, pa tudi grožnje družbenega nasilja, ki se z vseh strani poskuša vsiliti med dva. Šelj prepozna agresijo okolja, ki se ji srdito zoperstavi in ne popusti niti za ceno klofute. Obenem pa poziva vse z roba, da korakajo z njim: Po premici in ne v cikcak ali začarani krog.

V zadnjem, najdaljšem sklopu zbirke Šelj popisuje lastne izkušnje z begunkami na njihovem begu pred vojno v Ukrajini, kjer oddaljena vojna dobi zanj drugačen, človeški obraz. Ljudje, ki vstopijo v njegov dom in tako najdejo zatočišče na begu pred nasiljem, niso več le podobe z ekranov – je Tatjana, ki si vzame trenutek, da nastavi obraz vesni, je mali Arsenij, ki je pozabil pod posteljo natikače, in je Katja, za katero je življenje samo še a long wait.

Šeljev jezik je ključ. In njegov ključ je poezija – z njo vstopa vate.

Pino Pograjc

Spletni nakup

Zlate Tifanije 2023

V soboto, 15. 4. 2023, je Akademija Tiffany podelila Zlate Tifanije 2023. Skupaj z LGBT+ javnostjo se zahvaljujemo vsem nominirancem_kam za njihovo vidno delo in prispevek k življenju LGBT+ skupnosti. Posebne čestitke pa gredo vsem nagrajencem_kam, ki jim je LGBT+ skupnost s svojimi glasovi dodelila zlate kipce.

Zlate Tifanije slavijo dosežke LGBT skupnosti in posameznikov_ic, skušajo obujati spomin na preteklo leto in izpostaviti dogodke in osebe, ki so nam najbolj ostali v spominu, v vseh različnih plemenih, ki tvorijo živahno in barvito življenje LGBT skupnosti.

Nagrajenci_ke Zlatih Tifanij 2023 so:

LGBT+ osebnost leta: Lia Bordon

Naj DJ: Lara Lens

Zlata taška: Trafika Čik Kunt

Naj Žurerka: Vera Vulva

Naj kelnarca: Jay iz Pritličja

Tračarica leta: Marijo Zupanov Županova

Škandal leta: Nevedni varnostnik s plesišča odstranil topless obiskovalca, ki ga je razburjena ekipa kluba Tiffany kmalu zatem zvlekla nazaj.

Prodor leta: Jaka & Maks Dolinšek

Umetniški dosežki: Film LGBT SLO 1984 (Prelomen filmski projekt, ki je upodobil razvoj LGBT gibanja v Sloveniji)

Ambasadorka leta: Mentalika

Drama Queen: Andrej Škof Uzar Bucket

Vplivnica leta: Jenna Dick

Fleur de Tiffany: Vera Vulva

Naj žur/družabni/glasbeni dogodek: Festival LGBT filma 2022

Zlata Tifanija za posebne zasluge za skupnost: LGBT aktivisti, ki so pripomogli k izenačitvi pravic istospolno usmerjenih parov

OBRAZLOŽITEV:

Akademija Tiffany vsako leto podeli Zlato Tiffanijo za posebne zasluge za skupnost. Ta kategorija je izvzeta iz javnega glasovanja. Letošnja podelitev Zlatih Tifanij je prva po koncu pandemije. Kljub prepovedi stikov, smo skupaj dokazali, da naša skupnost in kultura premoreta toliko povezanosti, da smo se iz nje vrnili še močnejši! Še močnejši, da nadaljujemo svojo pot k enakopravnosti. Doma in po svetu se LGBT skupnost še vedno sooča z nasiljem ter željami po cenzuri naše kulture in naše vidnosti. Ampak želja po enakopravnosti je močnejša in vedno več ljudi po svetu ceni raznolikost. Akademija Tiffany se je letos odločila podeliti Tifanijo za posebne zasluge za našo skupnost –  mejniku LGBT aktivizma – izenačitvi družinskih pravic za vse. Še posebej velika čast pa je, da jo je v imenu vseh, ki so k temu prispevali prevzel borec za človekove pravice in prva razkrita LGBT oseba, ki je bila izvoljena na mesto ministra vlade Republike Slovenije – Simon Maljevac!

Več informacij in galerija fotografij.

Nina Dragičević: Ampak, kdo?

Škuc Vizibilija, Ljubljana, 2023 

Spremna beseda: Nataša Velikonja

Nina Dragičević je pesnica in skladateljica, doktorica sociologije. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (2014), Slavne neznane (2016), Med njima je glasba (2017), Ljubav reče greva (2019), To telo, pokončno (2021), Kako zveni oblast? (2022). Za svoje pesniško delo je prejela Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, nagrado Vitez poezije 2018 (prvič v zgodovini te nagrade tako nagrado strokovne žirije kot nagrado občinstva). Dragičević je Werner Düttman Fellow 2023 (Akademie der Künste Berlin).

Nina Dragičević se v pesniški zbirki Ampak, kdo? s svojim značilnim lirskim jezikom loteva konstrukcije oseb pod pritiskom družbe, oseb v objemu represivne družbe, ki jo avtorica vidi kot mali kraj, kot soseščino, oseb, ki prebivajo v represivni soseščini in to represijo reproducirajo tako v svojem sebstvu kot v okolju. Dragičević filigransko natančno, tudi z inovativnimi pesniškimi prijemi in sodobnimi eksperimenti s pesniško formo, denimo s poezijo izbrisovanja, izpisuje represirane in represivne moduse bivanja preko vsakdanjih opravkov, mnenj in interakcij, figur vsakdanjosti, ki ob pritisku družbenosti oblikujejo individualnost. Likov je več, saj gre za besedilo o komunikacijskem večglasju in soodvisnosti, toda avtorica izpostavi lik homoseksualca v klozetu, v skrivanju, kajti konstrukcija ljubezenskega subjekta v represivni družbi je konstrukcija klozeta, konstrukcija skrivanja, in sicer z dvema osnovnima težnjama, željo po družbeni prilagoditvi in željo po izstopu iz družbenega primeža, v tem boju pa slej ko prej zmaga univerzalni ideološki imperativ: ostati prilagojen. Zbirko presekava jasen etični lok, saj se naslovno vprašanje, Ampak, kdo?, kdo ustvarja to družbo krožnega terorja, vprašanje odgovornosti, prepleta skozi celotno pesniško besedilo. Novo delo Nine Dragičević sodi v kontekst sodobne poezije družbenega angažmaja; je frontalni, eruptivni sunek, ki našemu bližnjemu okolju sname krinko konstruktivnega skupnega in ga prikaže kot platformo destrukcije.

 

Spletni nakup