SiQRD

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Sršena pičim nazaj je druga pesniška zbirka Veronike Razpotnik, ki na prvi bral-ski vtis ni tak rollercoaster kot prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021). Kljub navidezni zadržanosti tudi novejše pesmi natančno usekajo, saj njihov (za)pik bralko_ca mestoma dvigne s stola. Ne/umeščenost in izguba lastnega ne/doma razgali samoumevno domačijskost kot tuj teren, na katerem je odraščajoče dekle vrženo v zgodnjo vadbo mačizma, spolnega nadlegovanja, razvrednotenja ženske pozicije ter drugih (hetero)normativnih veščin. In četudi so morda vse to prividi na lastne oči, se tej objektivizaciji lahko zoperstavi šele s pesniško refleksijo in kot pesniška subjektka druge in sebe suvereno piči, obredno pa tudi s substancami; tistih prepovedanih naj bi se odvajali, s predpisanimi naj bi se zdravili. A takole piči sršena nazaj pesnica Veronika Razpotnik: potem pa me ozdravite / sramu ko me ljubimka vidi golo / navala misli v možganih / nepojasnjene panike večkrat na dan / praznega večernega strmenja v steno.

Občutek domovanja se v zbirki polagoma preobraža in tudi sprevrača v transna-cionalnost, berlinska srečanja, zmenke s podzemno železnico in flixbusom, prijateljska zavezništva in slednjič v razmerje s trans/nebinarno osebo, kar poruši trd(n)e okove spolnega binarizma, te najboljše podlage za zgodnje spolno ukalupljanje brez ostankov. Razširjeni muzej toksičnih razmerij zavzema pretekle odnose, na katerih pa se igrajo podaljški na zdajšnje odnose, in v tem procesu se kalijo ideje, čustva, znamenja in verzi, s katerimi se poskuša preglasiti tisti radiator iz otroštva, ki je brez prestanka piskal.

Suzana Tratnik

Spletni nakup

Prevedel: Brane Mozetič

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Éric Jourdan (rojen kot Jean Roger Gaytérou, po posvojitvi pa uradno Jean-Éric Green) je francoski pisatelj (1930–2015), ki je za svoja raznovrstna dela uporabljal še druge psevdonime. Že odraslega ga je posvojil znameniti francoski pisatelj ameriških korenin Julien Green. Medtem ko Jourdanovi številni romani odkrito preigravajo gejevske vsebine, pa je Green svoja nagnjenja zaupal le svojemu dnevniku, ki je postal dostopen šele po njegovi smrti.

Jourdan je napisal svoj prvi roman Strašna angela še zelo mlad in ga objavil leta 1955. Knjiga je bila takoj prepovedana in umaknjena iz prodaje, tako da je v celoti izšla šele trideset let kasneje. Pierre in Gérard vsak s svojega zornega kota pripovedujeta o svoji mladostniški ljubezni, v kateri zavračata družbene vrednote sveta, v katerem živita, in se preko vseh meja predajata strastni spolnosti; okušata bolečino in nasilje, se poigravata s smrtjo, sestro erotične predaje. Teme, ki so se pojavljale v literaturi že stoletja, je avtor prikazal tako poetično in hkrati neposredno, da je delo zbodlo puritanske kroge.

Posebej za slovensko izdajo je spremni zapis prispeval Jourdanov nečak Jean-Paul Garnaud.

Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O, Leftah, Ceccatty, Izoard, Lindon, Lambert …

Spletni nakup

Prevedel: Sašo Puljarević

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 166, Ljubljana, 2023

Petar Andonovski, rojen leta 1987  v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Diplomiral je na Katedri za splošno in primerjalno književnost na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, na literarnem prizorišču pa je debitiral s pesniško zbirko Ментален простор(Miselni prostor, 2008). Čeprav od takrat piše le prozo, je ta prežeta s poetičnim minimalističnim slogom, ki sega predvsem v sfero intimnega, zaznamuje pa jo kratka forma z zgoščenimi in nabitimi atmosferami. Do sedaj je objavil pet romanov; Очи со боја на чевли (Oči barve čevljev, 2013), Телото во кое треба да се живее (Telo, v katerem je treba živeti, 2015), za katerega je prejel nagrado makedonski roman leta, Страв од варвари (Strah pred barbari, 2018), ki mu je prinesel nagrado Evropske unije za književnost, Poletje, v katerem te ni (izv. 2020) in Не кажувам (Ne povem, 2023). Poletje, v katerem te ni, prvi avtorjev knjižni prevod v slovenščino,velja za prvi odkrito gejevski roman v makedonski književnosti, te tematike pa se loteva tudi v svojem zadnjem romanu. Andonovski prevaja iz grščine in je zaposlen pri skopski založbi Polica.

Roman Poletje, v katerem te ni se odvija na otoku K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Eden od treh, morda ključni vezni člen, je namreč že pred časom nenadoma izginil, preostala dva pa sta se naposled prisiljena soočiti z njegovo odsotnostjo in s temelji njunega odnosa. Čeprav postavljen v tujino, je roman trdno zasidran v sodobni makedonski kontekst; prevprašuje odnos med mestom in periferijo, razgalja dvolične moralne postulate, raziskuje, kaj je tisto, kar oblikuje posameznikove identitete, in predvsem kaže, da se ključ skriva v soočanju s samim s sabo in s svojo preteklostjo.

Sašo Puljarević (1995), prevajalec in literarni kritiki, je končal magistrski študij primerjalne književnosti in južnoslovanskih študijev. Prevaja iz srbščine, hrvaščine in makedonščine Leta 2022 je prejel Delovo nagrado mlado pero za mladega kritika.

Spletni nakup