V Veliki Galeriji Cankarjevega doma bo 17.9. ob 20. uri otvoritev razstave Marie Klonaris in Katerine Thomadaki z naslovom “Stranger than Angel ali Disidentska telesa / Corps dissidents / Dissident Bodies”.
MARIA KLONARIS / KATERINA THOMADAKI sta najbolj znani francoski ženski par, aktivni več kot 25 let na podrocju avant-gardnega filma, fotografije, spolnosti …
Kustosinji razstave sta Marina Grzinić in Nina Pirnat-Spahič.
Razstava je nastala v produkciji Cankarjevega dom, Ljubljana in s sodelovanjem Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani, ter ob podpori AFAA (Association Française de l’Action Artistique), Pariz.
Delo Marie Klonaris in Katerine Thomadaki obravnava pomembna vprašanja družbenega spola, reproduktabilnosti, enakosti in razlike. Njuna “intermedijska” praksa je usmerjena v “disidentska telesa,” kot so “zraščena Dvojčka,” ali interseksualni “Angel.” Ta nomadska telesa nas prisilijo, da uzremo potujevalne oblike zaznave, nove paradigme spomina in izgube. Klonarisova in Thomadakijeva proizvajata erotizirana, empatična in hrepeneča (raz)popačenja telesa, ki so globoko zakoreninjena v družbenem in naravnem okolju. Eksil in spremenjenost sta temeljni poziciji politike telesa, ki sta jo razvili v svojem delu. Njuna pot je spraševanje o položaju človeka v spolnih, telesnih in duhovnih razmerjih. Njuno delo spodbuja tako soočenje kot stik med vizualiziranimi telesi in telesom gledalca. Klonarisova in Thomadakijeva ustvarjata poglobljen miselni prostor, v katerem se človeško telo – naj je interseksualno ali žensko – sreča z zunanjim prostorom. Njuni vizualni modeli ne izvirajo iz nasprotovanja drugim umetniškim delom in se ne nanašajo neposredno na likovne iznajdbe, ampak se odzivajo na preoblikovalni potencial tehnologij. Že v svojih delih iz sredine osemdesetih sta pionirsko premislili o (post)industrijskem, modernem in človeškem skozi novo tehnologijo. Njuno stičišče umetnosti, kulture in politike zrcali, kako umetniki, intelektualci in aktivisti kritično posegajo v kulturo in politiko ter skušajo prikazati in obrniti kapitalsko logiko.
Marina Gržinić
Razstava je odprta do 3.11. 2002.
BIOGRAFIJA (izbor)
Maria Klonaris in Katerina Thomadaki sta medijski umetnici in filmarki, kustosinji in teoretičarki grškega rodu. Leta 1975 sta se ustalili v Parizu in odtlej ustvarjata filme, videodela, večpredstavne instalacije, performanse, fotografije in zvočne instalacije ter pišeta teoretska besedila. Vse od konca sedemdesetih let minulega stoletja sta vodilni osebnosti francoskega eksperimentalnega filmskega prizorišča. Uvedli sta “cinéma corporel” (kinematografija telesa) ter ustvarili subverzivna dela o telesu, ženski in androgini identiteti, o seksualnosti in nezavednem. Retrospektive njunih filmov in njuna razširjena projekcijska dela so bili leta 1980 predstavljeni v Centru Georges Pompidou, leta 1985 v pariški Galeriji Donguy in leta 1992 v Francoski kinoteki. Njuna dela pogosto prikazujejo v muzejih, galerijah in festivalih v Evropi, Severni Ameriki in na Japonskem. Leta 1985 sta ustanovili A.S.T.A.R.T.I. za avdiovizualno umetnost, interdisciplinarni projekt, v katerem se križajo tehnologije, teorije in umetniške prakse. V letih 1990, 1994 in 1998 sta zasnovali tri obsežne mednarodne razstave-konference Recontres internationales Art cinéma / vidéo / ordinateur in bili obenem njihovi kustosinji. Izdali sta številne članke in knjige. Uredili sta knjige Technologies et imaginaires, Dis voir, 1990; Mutations de l’image, A.S.T.A.R.T.I., 1994; in Pour une Ecologie de media, A.S.T.A.R.T.I., 1998.
Katerina Thomadaki je docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in estetiko Univerze 1 v Parizu (Sorbonne) ter raziskovalka na Collčge Iconique (Inathčque de France) in v Centru za raziskovanje podobe/Centre de Recherche sur l’Image (Ecole doctorale, Univerza Pariz I (Sorbonne)). Maria Klonaris in Katerina Thomadaki sta sodelovali v lakanovski skupini na Ecole de la Cause Freudienne v Parizu(1980-1982), bili sta radijski producentki v Ateljeju za radiofonsko ustvarjanje/Atelier de Création Radiophonique, France Culture (1982-1995), poleg tega vodita delavnice v različnih alternativnih in institucionalnih okoljih (ženske skupine, psihiatrične ustanove, umetnostne šole …).
