Predstavnice in predstavniki DIH – društva za integracijo homoseksualnosti smo močno zaskrbljeni nad doktrino, ki jo je Vatikan 31. julija letos v dokumentu Razmislek ob načrtih pravnega priznanja zvez homoseksualnih oseb, poslal vsem škofijam sveta in medijem.
Nismo pa presenečeni, saj je Sveti sedež, v slovarju seksualnih terminov, ki ga je izdal marca letos, prebivalce držav, kjer pravno urejajo skupnosti parov istega spola, že označil za globoko motene osebnosti.
Cerkev je tudi v zgodovini že učila, da je sodomija, kot so poimenovali homoseksualnost, zločin proti naravi, in jo povezovala s herezijo, čarovništvom, demonizmom in naravnimi katastrofami.
Predstavniki in predstavnice DIH – društva za integracijo homoseksualnosti smo zaskrbljeni, nad prezirom Cerkve do znanstvenih ugotovitev mednarodnih inštitucij. Vatikanski dokument partnerske zveze oseb istega spola namreč označuje za protinaravne, nemoralne, socialno nekoristne, nevarne za družbeno ureditev in temeljne vrednote družbe, še več, podeljuje jim celo status zla. Homoseksualna nagnjenja, naj bi bila, kot so zapisali, anomalija. Svetovna zdravstvena organizacija je nasprotno homoseksualnost že pred več kot 10 leti umaknila s seznama duševnih motenj in bolezni. Ameriško psihiatrično združenje pa je to storilo že leta 1970. T. i. družbeno koristnost pa so parom oseb istega spola priznali parlamenti vseh držav, kjer so sprejeli zakone, ki prekinjajo prakso diskriminacije istospolno usmerjenih.
Dokument med drugim pravi, da odsotnost spolne bipolarnosti pri vzgoji otrok v parih oseb istega spola ovira normalen razvoj otroka in predstavlja nasilje nad otroki. Študije, ki so jih izvedli v državah, kjer so posvojitve mogoče pa so pokazale ravno nasprotno. Med razvojem otrok, ki so odraščali v raznospolnih družinah oz. istospolnih ni bistvenih razlik, so dokazali znanstveniki. Dr. Katrien Vanfraussen iz Vrije Universiteit Brussel (Svobodne univerze v Bruslju) je npr. spremljala razvoj 37 otrok starih med 7 in 17 let, ki živijo nekateri v lezbičnih drugi v raznospolnih družinah. Ugotovila je, da odraščanje v lezbičnih družinah ni imelo negativnega učinka na osebnostni razvoj otrok.
Vznemirja nas ostrina dokumenta, s katerim si Vatikan nadeja, poleg škofov in vernikov, razsvetliti tudi delovanje katoliških politikov in jim narekuje smernice obnašanja, ki naj bi bile edine v skladu z krščansko vestjo. V natančnih navodilih od njih zahteva, da glasujejo proti pravnemu priznanju parov istega spola. “Kdor glasuje za družbi tako škodljiv zakon”, so še zapisali v dokumentu, “stori hudo nemoralno dejanje.”
Z dokumentom Cerkev prezira ustavno ureditev Slovenije. V celi vrsti členov ustave je namreč zapisano, da so država in verske skupnosti ločene, da poslanci, predstavniki vsega ljudstva, niso vezani na kakršnakoli navodila. V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na katerokoli osebno okoliščino, še piše v ustavi, vsi smo pred zakonom enaki, vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva, zaščitene so človekova duševna in telesna celovitost ter osebnostne pravice, prepovedano je vsakršno spodbujanje neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti, protiustavno pa je tudi vsakršno spodbujanje k nasilju. Razpihovanje nestrpnosti je po naši zakonski ureditvi kaznivo dejanje.
Cerkev z dokumentom prezira tudi določila Splošne deklaracije človekovih pravic Organizacije združenih narodov, ki pravi, da je vsakdo upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, in smernice Evropske unije, ki države članice in kandidatke za pristop v številnih aktih usmerja k pravni ureditvi partnerstev oseb istega spola. Pri večini držav članic, na Danskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, Finskem, Portugalskem, v Islandiji, Franciji, Nemčiji, in Belgiji, uspešno. Procesi pa so stekel tudi na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem in v Sloveniji.
Cerkev naj bi z dokumentom zaščitila dostojanstvo poroke, ki naj bi bil temelj družine in stabilnosti družbe, in ki naj bi jo pravna ureditev partnerstev oseb istega spola ogrožalo. Pri DIHu se sprašujemo, pred kom ali čim naj bi Cerkev zaščitila dostojanstvo poroke in tradicionalno družino. Zakon, ki pravno ureja partnerske zveze oseb istega spola namreč v ničemer ne ogroža instituta poroke in vseh pravic, ki iz tega izhajajo, in ki so jih deležni vsi heteroseksualno usmerjeni državljanke in državljani, pač pa podeljuje tudi istospolno usmerjenim osnovne človekove pravice, ki so jim bile do zdaj kršene. Tradicionalnih družin in tradicionalnih porok zaradi pravno urejenega statusa partnerstev oseb istega spola nikakor ne bo manj. Tudi otrok ne bo manj, če bodo istospolno usmerjeni lahko registrirali svojo partnersko zvezo.
Predstavniki in predstavnice DIHa zavračamo doktrino Razmisleka ob načrtih pravnega priznanja zvez homoseksualnih oseb, saj skuša Cerkev z njim diskvalificirati dolgoletno evropsko civilizacijsko naravnanost k spoštovanju človekovih pravic za vse in to z neresnicami, vnašanjem strahu in moralne panike.
Od vseh političark in politikov pričakujemo, da ne bodo spoštovali nikakršnih navodil, temveč zgolj slovensko ustavno ureditev ter evropsko civilizacijsko tradicijo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter enakosti pred zakonom. Apeliramo pa tudi na državljanke in državljanke, naj ne upoštevajo navodil Cerkve, ki so v globokem kontrastu s spoštovanjem človeškega dostojanstva in pomenijo korak nazaj od družbe brez nasilja in diskriminacije.
Mitja Blažič, DIH – društvo za integracijo homoseksualnosti
Tatjana Greif in Nataša Velikonja, Škuc LL
Miran Šolinc, Škuc Magnus
Ljubljana, 18. 8. 2003
