ZGODOVINA ISTOSPOLNE ŽELJE V KNJIŽEVNOSTI
(PRED EMANCIPACIJO GLBTIQ)
Predavanje Andreja Zavrla in pogovor
Klub ŠKUC-LL-Monokel, Masarykova 24, Metelkova mesto
torek, 13. november 2007 ob 20.00
Je bila istospolna želja v književnosti pred začetki glbtiq gibanj res prikazana tako negativno, kot se včasih zdi? Ali je mogoče reči, da istospolni odnosi v zgodovini niso prišli do izraza, če so bili v literarnih besedilih ves čas prisotni? Kako se torej skozi literarno zgodovino kaže nastajanje homoseksualne identitete?
Koliko se katoliška moralna teologija sklada z Dantejevim prikazom sodomitov? Kaj nam pedagoška prodajna uspešnica 16. stoletja lahko pove o lezbištvu? Kdo je renesančna mešanica Oscarja Wilda in Jacka Razparača? Kakšno vlogo ima v zgodovini ženske istospolne želje valižanska vasica Llangollen? Zakaj so križci v dnevnikih H.C. Andersena queer? Kaj je mislil Degas, ko je za Wilda rekel, da “tako veliko okusa lahko vodi le v zapor”? Kaj pa istospolna želja in Ganimed, črnci ter napačni blondinci?
V iskanju odgovorov – oziroma še več vprašanj – se bo predavanje raz/gibalo od (literarne) zgodovine do tračev, od teorije do anekdot. Od kraljev do kraljic … v preoblekah in brez oblek.
Dandanes se včasih skoraj zdi, da je že težko najti knjigo, televizijsko nadaljevanko ali film, kjer ne bi bilo vsaj kakšnega glbtiq karakterja. Morda je ravno to tudi problem. A vendar – kako je bilo včasih? Kako je bilo pred začetki gibanj za pravice glbtiq posameznikov, posameznic in skupnosti? Je bila istospolna želja v književnosti, kolikor je bila prisotna, prikazana tako negativno, kot se včasih zdi, ali ni morda večji problem v homofobiji literarne kritike in zgodovine, ne pa toliko v književnosti sami? Ali je mogoče reči, da istospolni odnosi v zgodovini niso prišli do izraza, če so bili v literarnih besedilih ves čas prisotni? Ali pa je to samo vsiljevanje naših sodobnih konceptov preteklim stoletjem? Pa vseeno – saj obstaja razlika med marginalnim in marginaliziranim, kajne?
Kako se torej skozi literarno zgodovino kaže nastajanje homoseksualne identitete? Ali je res vse v tistem famoznem Kertbenyjevem pismu iz leta 1868? Ali pa je nemara pomembneje, da se pri pretresanju zgodovine istospolne želje izognemo omejenosti nekaterih teoretikov na medicinske, pravne, etične ter seksološke diskurze in ne zanemarjamo fiktivnih dokazov, ki so bili – kot npr. slikarstvo in literatura – večkrat izrazito bolj naklonjeni istospolnim poželenjem? Koliko se ortodoksna katoliška moralna teologija Tomaža Akvinca sklada z Dantejevim prikazom sodomitov v peklu in v vicah? In naprej: kako bi lahko spregledali, da so renesančni moralni kodeksi in kazenski zakoniki za sodomijo predpisovali smrt, medtem ko sta Shakespeare in Marlowe v svojih dramah in poeziji v istem času govorila nekaj čisto drugega? In ali je res, da so bili intimni odnosi med ženskami tako rekoč zamolčani do točke neobstoja? Ali je vseeno, če moški, ki analno penetrira mladeniča, ki mu je bil nasadil roge, živi v antiki ali ob začetku novega veka? Kaj nam pedagoška prodajna uspešnica 16. stoletja lahko pove o lezbištvu? Kdo je renesančna mešanica Oscarja Wilda in Jacka Razparača? Kakšno vlogo ima v zgodovini ženske istospolne želje valižanska vasica Llangollen?
Zakaj so križci v dnevnikih H.C. Andersena queer? Zakaj je Degas za Wilda rekel, da “tako veliko okusa lahko vodi le v zapor”? Kaj imata skupnega Annie Lennox in Virginia Woolf? Kaj pa istospolna želja in Ganimed, črnci ter napačni blondinci?
V iskanju odgovorov – oziroma še več vprašanj – se bo predavanje raz/gibalo od (literarne) zgodovine do tračev, od teorije do anekdot, od kanona do kanonande. Od kraljev do kraljic … v preoblekah in brez oblek.
Andrej Zavrl je diplomiral iz anglistike in komparativistike na Univerzi v Ljubljani in magistriral iz angleške književnosti na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem. Najraje lenari in potuje, sicer pa povečini raziskuje in piše o vprašanjih spola in spolnosti v literaturi in kulturi.
