Odprti torek @ Cafe Open
DR. DARJA ZAVIRŠEK
»Med krvjo in skrbjo: socialno starševstvo kot širitev koncepta starševstva v današnjem svetu«
31.3. 2009 ob 19.00
»Sorodstvo« in »družina« je postal fluiden, procesualen in individualen koncept, nekateri raziskovalci celo poudarjajo, da na primer v ZDA tradicionalno sorodstvo na katerem je utemeljena jedrna konjugalna družina (oče, mati, otroci), danes ni več prevladujoče. Očitno tudi postaja, da družinsko življenje v Sloveniji zaznamujejo številna protislovja, morda številnejša kot obstajajo po evropskih državah zahodneje in severneje od Slovenije. Če bi bilo edino merilo intimnega življenja obstoječa pravno-formalna zakonodaja, bi bilo enostavno reči, da sorodstvo in starševstvo v Sloveniji še vedno temeljita na krvnih povezavah in poročnih aliansah. V pravnem smislu namreč je priznavanje starševstva skorajda izključno temelječe na krvni povezanosti med starši in otroki in poročnih zvezah, sorodstvo pa drugačno kot krvno ne more biti. Statistični viri govorijo nekaj povsem drugega, ljudje se manj poročajo, več ločujejo in se pogosteje odločajo za enostarševsko družino, in za istospolna partnerstva z otroki. Ti podatki kažejo na napetost med vsakdanjo prakso in veljavnimi zakoni in pričajo o tem, da je področje urejanja družinskega življenja polno nasprotij. Številna protislovja je mogoče zaznati tudi, če se ozremo na raven socialnih in simbolnih pomenov, ki jih ljudje pridajajo sorodstvu in družinskemu življenju. Čeprav število porok vztrajno upada in narašča število ljudi, ki nimajo bioloških otrok, ljudje v pogovorih radi prisegajo na biološki determinizem krvnih zvez z izjavami kot so »kri ni voda«, »biti naše krvi«; »imeti iste gene«. V glorifikaciji krvnih povezav ostaja sorodstvo in starševstvo bodisi nevidno bodisi manjvredno glede na gentsko-biološke in poročne sorodstvene povezave. Zato želimo uvesti koncept socialnega sorodstva in starševstva, saj tradicionalno kulturno konstruirane podobe socialno sorodstvo in starševstvo stigmatizirajo in gledano pravno, ne ustvarjajo enakih pravnih posledic kot klasično sorodstvo. Kdo ne pozna »hudobne mačehe«, ki odžene otroke, »očimov«, ki jih pretepajo, »pastorke«, ki je žrtev zatiranja, »posvojencev«, ki jih ovija molk »družinske tragedije«, »rejencev«, ki se jih za plačilo redi, »polbratov« in »polsester«, ki ne morejo nikoli postati enaki sorodnikom? Zdi se, da imajo tako pravniki in politiki, ki pišejo zakonodaje kot ljudje na sploh težave poimenovati vse številnejše pojave socialnih povezav in starševstev, ki niso utemeljeni na krvi in genih. Kognitivna disonanca, torej razkorak med tem, kar se govori in tem, kar se dela, je vedno večji. Predstavitev bo pokazala kompleksno prepletanje biološkega in socialnega starševstva, s poudarkom na slednjem in poudarila njegove posledice na čustvena razmerja med ljudmi ter na nujnost modernejše zakonodaje na področju družin.
Vabljeni/e.
